ScienceSocial SciencesSociety & Culture

Razgledi in razmisleki

RTVSLO – Ars

Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Play

Open in

35 episodes
weekly
Avg 23 min
Slovenian

Episodes 35

Newest Oldest Longest

All20 Unplayed20 In progress0 Played0

Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.

Thursday · 22 min
Prejemnik Sovretove nagrade Domen Kavčič
"Domen Kavčič je v zadnjih letih opozoril nase z več odličnimi prevodi iz japonščine, najopaznejši izmed njih je prevod romana Razkropljeni po zemlji avtorice Yoko Tawada. Gre za izrazito polifono in samonanašalno delo, ki se nenehno ukvarja z lastnim jezikom oziroma je jezik v temelju njegove zgodbe in središču njegovih filozofskih razmišljanj. … Prevajalec Domen Kavčič se je z izzivi, ki so stali pred njim, spopadel z izjemno rahločutnostjo in natančnostjo." Tako med drugim piše v utemeljitvi letošnje Sovretove nagrade za najboljši knjižni prevod, ki jo je Domnu Kavčiču podelilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Z lavreatom smo se pogovarjali o prevajanju romana Yoko Tawada, pa tudi o prevajanju japonske književnosti nasploh. Tonski mojster: Liam Samsa.
October 29 · 25 min
Drago Jančar: Pogled angela - kot zvočna knjiga
Zbirka zgodb Draga Jančarja Pogled angela iz leta 1992 že dolgo sodi med najboljšo sodobno slovensko književnost, zdaj pa je v sodelovanju med programom Ars in ZKP RTV Slovenija izšla tudi kot zvočna knjiga. Ob delavnikih jo lahko te dni vsak večer poslušamo tudi v oddaji Odprta knjiga. Bere igralec Branko Jordan, režiral je Klemen Markovčič in z vsemi tremi pa se je ob predstavitvi pogovarjal Vlado Motnikar. V skrajšani obliki pogovor objavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki.
October 22 · 24 min
Kiparka Liza Hribar (1913 – 1996)
Kiparka Liza Hribar je bila Ljubljančanka, rojena kot Elisabeth Charlotte von Obereigner. Kot mlada umetnica je nastopala kot Lieselotte Obereigner, po poroki z Zoranom Hribarjem pa je postala Liza Hribar. Leta 1938 se je predstavila kot kiparka in sodelovala na razstavi Otrok v sliki in plastiki v Jakopičevem paviljonu, postala je članica skupine umetnic Male ženske antante. Druga svetovna vojna, Nagodetov proces, preiskovalni zapor, šikaniranja in šest let zaprti mož sta naredila odločno zarezo v njenem življenju in ustvarjanju; kot umetnica, mati, žena, skrbnica družine se je usmerila k mali plastiki in ustanovila trgovsko mrežo obrtnih in umetniških izdelkov Dom. Razstava Liza Hribar, kiparka, je pandán razstavi njene matere Else Kastl Obereigner, slikarke in kiparke, postavljeni v Mestnem muzeju leta 2018. Avtorica tokratne razstave je Barbara Sávenc, ki je pri postavitvi sodelovala tudi z Angeliko Hribar, Lizino hčerko. Obe je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič Scholten.
October 15 · 17 min
Jan-Eric Mack in Anna Schinz, avtorja filma Srečna družina
Jan-Eric Mack, rojen leta 1983 v Švici, po izobrazbi grafični oblikovalec, je leta 2013 diplomiral iz filma Univerzi za umetnost v Zürichu in med študijem režiral več nagrajenih kratkih filmov. Njegov magistrski film z naslovom Proti Mecci iz leta 2017 je prejel študentskega oskarja in švicarsko filmsko nagrado ter se uvrstil na ožji seznam za 90. podelitev oskarjev. Pozneje je režiral dve televizijski seriji, celovečerni igrani film Srečna družina, ki je bil uvrščen v tekmovalni program letošnjega filmskega festivala v Karlovih Varih, pa je njegov prvenec. Scenarij za film je napisal skupaj z Anno Schinz, švicarsko-češko igralko, ki v filmu odigra tudi glavno vlogo. Schinz, rojena leta 1987, je na Univerzi za umetnost v Zürichu magistrirala iz igre. Sodelovala je pri več televizijskih projektih, Srečna družina pa je prav tako kot za Macka njen igrani celovečerni prvenec. Z ustvarjalcema se je pogovarjala Petra Meterc na festivalu v Karlovih Varih, kjer je Anna Schinz za vlogo Niki prejela tudi nagrado za najboljšo igralko na festivalu.
October 9 · 20 min
Španska filmska ustvarjalka Gala Hernández López: "Zanimalo me je raziskovanje intimne osamljenosti, za katero mislim, da jo občuti veliko ljudi."
Gala Hernández López je španska filmska ustvarjalka, producentka in raziskovalka, doktorska kandidatka na Univerzi v Parizu 8. Svoje dokumentarne filme pogosto gradi iz svetov, ki po navadi ostajajo zunaj pogleda filmske kamere – iz spletnih forumov in aplikacij za spoznavanje partnerjev ter zaprtih spletnih skupnosti, katerih jezik in pravila ljudje zunaj njih le redko dobro poznajo. Z njo se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Lidija Hartman, ton in montaža David Lap.
October 1 · 50 min
300 metrov upora – kronika filmskega traku Rudija Omote
O radijskem dokumentarcu z režiserjem Klemnom Markovčičem in gosti: Radom Likonom, Dušanom Severjem, Brigito Rovšek in Bojanom Kosijem. Radijski dokumentarec prinaša zgodbo o nastanku znamenitega posnetka iz leta 1941, njegovi poti skozi desetletja ter zahtevnem procesu restavracije, ki so jo izvedli strokovnjaki Radia Slovenija v sodelovanju z mednarodnimi partnerji. Pogovor smo posneli v okviru Arsove radijske poslušalnice na štiridesetem festivalu Slovenski glasbeni dnevi. Voditeljica: Anamarija Štukelj Cusma.
September 24 · 15 min
Sergij Žadan: "Sem ukrajinski vojak, ki brani svojo državo."
Sergij Žadan je letošnji prejemnik glavne nagrade mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Pisatelj, pesnik in glasbenik se je vzpostavil kot pomemben pričevalec o posovjetski družbeni krajini vzhodne Ukrajine, območju, ki sicer v nacionalnem literarnem kanonu ni dobro zastopano. V slovenščino sta prevedena dva njegova romana, Vorošilovgrad in Internat. V prvem je Žadan obravnaval negotovost v luči finančne krize leta 2008, v drugem se je lotil vojne, ki je v Donbasu vzniknila po letu 2014. Slovenijo je obiskal že leta 2018 kot gost festivala Fabula, letos pa na festival Vilenica prihaja v povsem novem kontekstu, izrazito določenem z novo fazo ukrajinsko-ruske vojne. Z njim se je o literaturi, jeziku in vojni pogovarjal Blaž Kavšek. Bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič, tonska realizacija Janez Ahlin, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
September 24 · 15 min
Sergij Žadan: "Sem ukrajinski vojak, ki brani svojo državo."
Sergij Žadan je letošnji prejemnik glavne nagrade mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Pisatelj, pesnik in glasbenik se je vzpostavil kot pomemben pričevalec o posovjetski družbeni krajini vzhodne Ukrajine, območju, ki sicer v nacionalnem literarnem kanonu ni dobro zastopano. V slovenščino sta prevedena dva njegova romana, Vorošilovgrad in Internat. V prvem je Žadan obravnaval negotovost v luči finančne krize leta 2008, v drugem se je lotil vojne, ki je v Donbasu vzniknila po letu 2014. Slovenijo je obiskal že leta 2018 kot gost festivala Fabula, letos pa na festival Vilenica prihaja v povsem novem kontekstu, izrazito določenem z novo fazo ukrajinsko-ruske vojne. Z njim se je o literaturi, jeziku in vojni pogovarjal Blaž Kavšek. Bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič, tonska realizacija Janez Ahlin, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
September 18 · 19 min
Marijan Rupert: "Kosovel sto let po smrti izreka stvari, ki nas še kako zadevajo."
V Galeriji Cankarjevega doma je na ogled razstava Kozmos Kosovel, osrednji razstavni dogodek v Kosovelovem letu, ki »Kosovela ne predstavlja kot oddaljen literarni spomenik, temveč kot izjemno aktualnega misleca, umetnika in vizionarja, ter poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj danes ne zveni staromodno, temveč nelagodno aktualno,« so zapisali v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je bila bistven člen pri pripravi in postavitvi razstave. Kustos je bil namreč mag. Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva v NUK-u, prostorsko zasnovo pa so oblikovali študenti akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani; pri zvočnih posnetkih interpretacij Kosovelove poezije je sodeloval tudi tretji program, program Ars Radia Slovenija. Razstavo v Cankarjevem domu si bo mogoče ogledati vse do 9. maja prihodnje leto. Tadeja Krečič je v studio povabila kustosa, magistra Marijana Ruperta. Tonska izvedba: Liam Samsa.
September 12 · 16 min
Miłosz Biedrzycki, poljski pesnik, prevajalec in urednik: "Krizna obdobja v zgodovini sveta so ploden čas za literaturo."
V zbirki Antologije Vilenice so pri Društvu slovenskih pisateljev izdali antologijo sodobne poljske književnosti z naslovom Wielki ping-pong . Urednik je poljski pesnik in prevajalec Miłosz Biedrzycki, ki je vanjo uvrstil pesmi in prozne odlomke enaindvajsetih avtorjev in avtoric. Pesmi in prozna besedila, vključene v antologijo, so prevedle Jana Unuk, Katarina Šalamun Biedrzycka in Lara Unuk. Urednika Antologije sodobne poljske književnosti Wielki ping-pong Miłosza Biedrzyckega v studio povabila Staša Grahek. Tonski mojster: Maks Pust
September 10 · 24 min
Kultura v javnem mediju: kaj pomeni manj denarja?
V nekaterih evropskih državah so tradicionalni prispevek, s katerim prebivalci financirajo javne radiotelevizije, odpravili, v drugih so ga ohranili, ponekod pa o spremembi sistema še razpravljajo. Kateri modeli financiranja javnih medijev so v novi medijski krajini najbolj vzdržni? Kaj se zgodi s programom, ko je javnega denarja manj oziroma financiranje ni več predvidljivo, ampak je bolj odvisno od odločitev oblasti? Katere vsebine so pri tem najbolj ranljive – in ali je med njimi tudi kultura? Kakšen je pomen javnih medijev za kulturno produkcijo in poročanje o kulturi ter kaj lahko izgubimo, če se ta vloga zmanjša? O teh vprašanjih smo se pogovarjali s Florence Hartmann, vodjo analitičnega oddelka Evropske radiodifuzne zveze (EBU), in Léo Hermen, medijsko analitičarko EBU in avtorico raziskave o vplivu javnih medijev na kulturo.
September 9 · 20 min
Španska filmska ustvarjalka Gala Hernández López: "Zanimalo me je raziskovanje intimne osamljenosti, za katero mislim, da jo občuti veliko ljudi."
Gala Hernández López je španska filmska ustvarjalka, producentka in raziskovalka, doktorska kandidatka na Univerzi v Parizu 8. Svoje dokumentarne filme pogosto gradi iz svetov, ki po navadi ostajajo zunaj pogleda filmske kamere – iz spletnih forumov in aplikacij za spoznavanje partnerjev ter zaprtih spletnih skupnosti, katerih jezik in pravila ljudje zunaj njih le redko dobro poznajo. Za kratki dokumentarni film Mehanika tekočin je leta 2024 prejela francoskega césarja za najboljši kratki dokumentarni film. Pri njegovem nastajanju se je z lažnimi spletnimi profili poglobila v svet tako imenovanih incelov – večinoma moških, ki svojo nezmožnost vzpostavljanja ljubezenskih in spolnih odnosov pogosto razlagajo z izrazito sovražnim odnosom do žensk. Bralka Lidija Hartman, tonski mojster David Lap.
September 3 · 24 min
Pesnik Tone Škrjanec, slovenski avtor v središču Vilenice 2026: "Mogoče je moja poezija taka, kot sem jaz sam: bolj redkobesedna."
Tone Škrjanec je prvo pesniško zbirko Blues zamaha izdal leta 1997, odtlej je objavil še deset pesniških zbirk, zadnjo z naslovom Indigo leta 2023. Leta 2017 je prejel nagrado čaša nesmrtnosti za svoj pesniški opus, leta 2018 pa še Jenkovo in Veronikino nagrado za pesniško zbirko Dihaj. Njegova poezija je prevedena v številne jezike. Pomembno je tudi njegovo prevajalsko delo. Ob začetku letošnje Vilenice se je v atriju RTV centra Koper / Capodistria s pesnikom Tonetom Škrjancem pogovarjala Irena Urbič. Objavljamo nekoliko skrajšan posnetek pogovora.
August 27 · 18 min
Kristina Grozeva in Petar Valčanov – bolgarski režiserski dvojec, ki usmerja pogled v male ljudi
Kristina Grozeva in Petar Valčanov sta par tako zasebno kot profesionalno. Dvojec, ki že od začetka filmskega ustvarjanja skupaj piše scenarije za filme in jih skupaj tudi režira, je zaslužen za več mednarodno izjemno uspešnih bolgarskih filmov zadnjih petnajstih let. Z režiserjema se je Petra Meterc pogovarjala na julijskem festivalu v Karlovih Varih, kjer sta predstavljala svoj novi igrani film Črni denar za bele noči. Snemal je Gašper Loborec, prevode sta brala Lidija Hartman in Jure Franko.
August 20 · 20 min
Darko Štante, režiser filma Izgubljeni sin: "Nasilna komunikacija je vse bolj nekaj vsakdanjega."
V Sarajevu poteka mednarodni filmski festival, ki je eden najpomembnejših festivalov jugovzhodne Evrope. Tam je te dni doživel svetovno premiero novi celovečerni igrani film Izgubljeni sin režiserja in scenarista Darka Štanteta. Leta 2018 je Štante posnel prvenec z naslovom Posledice, v katerem je obravnaval mladostnike na robu; središčna tema novega filma Izgubljeni sin je v širšem pomenu nasilje. Z režiserjem Izgubljenega sina Darkom Štantetom se je pred sarajevsko premiero pogovarjal Aleksander Čobec. Foto: Slovenski filmski center
August 13 · 23 min
O arheoloških izkopavanjih in odkritjih na območju gradnje potniškega centra Ljubljana z Matjažem Jenkom in dr. Bernardo Županek
Na območju gradnje Potniškega centra Ljubljana od začetka aprila potekajo arheološke raziskave, ki so razkrile veliko grobov severnega emonskega grobišča, ki je eno najzanimivejših in najbolje raziskanih rimskih grobišč v Evropi. Raziskave pod vodstvom Mestnega muzeja Ljubljana izvaja ekipa Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano. Več pa v oddaji Razgledi in razmisleki; z dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana, in Matjažem Jenkom iz Skupine Stik, ki je vodja arheoloških raziskav, se je pogovarjala Staša Grahek. Izjemno najdbo, o kateri sta govorila strokovnjaka, rimski nagrobnik iz nabrežinskega apnenca, izdelan v 1. stoletju našega štetja, so medtem dvignili in prepeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot beremo na spletni strani Zavoda, bo nagrobnik po doslej prepoznavnih značilnostih predvidoma sodil med najpomembnejše in najlepše ohranjene tovrstne predmete ne le v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana, temveč v celotni dediščini Emone, saj ga odlikujeta izjemno bogato dekorativno oblikovanje in visoka raven kamnoseške izvedbe. Ton in montaža Maks Pust.
August 6 · 20 min
Kristina Preininger: "Mineva deset let od največje donacije Vande Mušič Narodni galeriji."
Zoran Mušič in zbirka starih indijskih del z dodanim Hiroshigejevim lesorezom je razstava, uvrščena se v sklop Odstiranja Narodne galerije. Gre za enajst del na papirju, ki jih je Zoran Mušič podaril nečakinji Vandi Mušič, ona pa Narodni galeriji. Vse do zdaj kustosi zbirke niso mogli ikonografsko, slogovno ali časovno opredeliti, zato je to prva razstava kakih indijskih del v prostorih Narodne galerije. Tokrat je nastala s pomočjo docentke doktorice Nine Petek s Filozofske fakultete. Razstavo si je mogoče ogledati vse do drugega septembra, predstavljata jo avtorica razstave Kristina Preininger in Tadeja Krečič.
July 30 · 22 min
Angolski režiser Hugo Salvaterra: "Semba je bila eden ključnih dejavnikov pri oblikovanju narodne zavesti in posredno pri doseganju neodvisnosti."
Angola je leta 1975 po dolgotrajnem boju proti portugalski kolonialni oblasti postala neodvisna. V tem procesu je imela pomembno vlogo tudi glasba. Semba, eden osrednjih glasbenih izrazov sodobne Angole, je nastala v urbanem prostoru Luande kot preplet lokalnih tradicij in novih mestnih kultur. V desetletjih pred neodvisnostjo je postala tudi nosilka političnih in identitetnih vprašanj. Na povezavi med glasbo, identiteto in družbeno izkušnjo temelji film Moja semba angolskega režiserja Huga Salvaterra. Film, ki so ga premierno prikazali na festivalu v Rotterdamu, v začetku junija pa na Kino Otoku v Izoli, spremlja mlade prebivalce Luande ter odpira vprašanja dela, družbene neenakosti, marginalizacije in pripadnosti. Med protagonisti je mladi pesnik z albinizmom - ob njem se v filmu razvije pre o izkušnji drugačnosti in družbene izključenosti. Hugo Salvaterra, ki se opredeljuje kot panafriški ustvarjalec, v svojih delih prepleta dokumentarne in igrane prvine ter razmišlja o razmerju med umetnostjo, politiko in vsakdanjim življenjem. Tina Poglajen se je z njim v Izoli pogovarjala o glasbi kot prostoru družbenega izraza, o Luandi kot filmskem prizorišču, o sodobni afriški kinematografiji ter o pogojih filmskega ustvarjanja v okolju, kjer institucionalna podpora kulturi ostaja omejena. Bere Igor Velše, ton in montaža Janez Ahlin.
July 23 · 21 min
Miroslav Terzić, režiser filma 3 tedne pozneje: "Moj junak trikrat pogleda naravnost v kamero in trikrat prosi za pomoč, vendar je ne dobi."
Film 3 tedne pozneje srbskega režiserja Miroslava Terzića, ki je bil nedavno prikazan in nagrajen na festivalu v Karlovih Varih in na puljskem filmskem festivalu, se posveča medvrstniškemu nasilju. Režiser, ki ga je za film navdihnil resničen dogodek, ob snovanju filma pa se je zgodilo tudi množično streljanje na šoli v Beogradu, pravi, da so mladi junaki v njegovem filmu pravzaprav ogledalo nasilne družbe. Z Miroslavom Terzićem se je v Karlovih Varih pogovarjala Petra Meterc. Bere Jure Franko, ton in montaža Janez Ahlin.
July 16 · 51 min
Kulturni razpisi pod vprašajem – varčevanje ali kršitev zaupanja?
Veliko kulturnih ustvarjalcev te dni pretresa sporočilo ministrstva za kulturo, da naj predvidijo zmanjšanje sredstev za načrtovane dejavnosti. Med njimi so tudi upravičenci, ki imajo z ministrstvom že sklenjene pogodbe, zaradi česar so ogroženi programi, festivali in prireditve. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je sporočila, da je razlog pretirana poraba ministrstva v prejšnjem mandatu, nekdanja ministrica Asta Vrečko pa poudarja, da je bil denar zagotovljen in da gre za obračunavanje z nevladnim sektorjem na področju kulture. Koliko bo odpovedi načrtovanih programov? Kaj pomeni tak dopis in kakšne posledice prinaša za dolgoročno načrtovanje na širšem področju kulture? Gostje: Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo; Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo; Uroš Veber, predsednik Asociacije - društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.

Showing 1–20 of 35 episodes