Zelena luč

RTVSLO – Val 202

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Play

Open in

22 episodes
weekly
Avg 21 min
Slovenian

Episodes 22

Newest Oldest Longest

All20 Unplayed20 In progress0 Played0

Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.

Monday · 12 min
Razbijamo mite: Pri začasnih prostorskih ureditvah morajo sodelovati tudi prebivalci
V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo mit, ki se nanaša na tako imenovani taktični urbanizem, torej začasne preureditve javnih prostorov in spreminjanje prometnih pravil. Mit se glasi takole: “Začasne prostorske ureditve prinašajo samo zmedo in višje stroške, saj je pozneje prostor treba še enkrat (trajno) urediti. Za to morajo poskrbeti strokovnjaki in odločevalci, običajni ljudje nimamo znanja o načrtovanju in urejanju prostora.” Ali to drži? Lahko vključevanje prebivalcev v proces odločanja prinese boljše rezultate? Gosta: Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora Prof. Tom Rye, Univerza Molde; Urbanistični inštitut RS Za pripombe in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
August 17 · 13 min
Razbijamo mite: Omejitve hitrosti bolj kot na čas vožnje vplivajo na varnost
V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Tokrat razdelamo temo, ki običajno razdeli javnost in spodbudi žolčne debate. Mit se glasi takole: “Če znižamo hitrostne omejitve v mestu, bo promet počasnejši in še več bo zastojev.” Ali to drži? Je čas vožnje res edina komponenta, o kateri moramo razmišljati, ko se pogovarjamo o hitrostnih omejitvah? Gost: dr. Luka Mladenovič, Skupina za transformativno prometno načrtovanje - Urbanistični inštitut RS Zapiski: Raziskava zveze Eurocities o posledicah zniževanja omejitev hitrosti v evropskih mestih
August 10 · 14 min
Razbijamo mite: Zelenice proti tlakovanim površinam
V poletni izdaji Zelene luči se oziramo proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. V poletni vročini pogledujemo proti senci in raziskujemo mit: “Zelenice in žive meje prinašajo le stroške in delo z vzdrževanjem, veliko boljše so betonske ograje in tlakovane površine.” Pa so res? Gosti: dr. Maja Simonetti, urbanistka in krajinska arhitektka, IPoP Zala Velkavrh, Prostorož dr. Mark Nieuwenhuijsen, nizozemski strokovnjak za javno zdravje in epidemiologijo, ISGlobal Zapiski: Kam se odpraviš, ko vročina postane neznosna? - anketa o možnostih ohladitve Primerjava temperatur na tlakovanih območjih in zelenicah v živo Zelena luč o drevesih v mestih Zelena luč o urbanem zelenju s tujimi strokovnjaki
August 3 · 14 min
Razbijamo mite: Električni avtomobili bodo rešili težave s prometom v mestih
V poletni izdaji Zelene luči se bomo ozrli proti nekaterim mitom v zvezi s prometom in mesti. Nekatera splošno uveljavljena prepričanja o delovanju naše mobilnosti in učinkovitem urejanju javnih prostorov namreč enostavno ne držijo. Najprej na vrsto pride mit, povezan z avtomobili: "Električni avtomobili bodo rešili težave, ki jih mestom povzroča avtomobilski promet." Pa jih bodo res? Gosti: - Katjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija Focus - Jan Gehl, danski urbanist - Chris Bruntlett, Nizozemska kolesarska ambasada
June 21 · 28 min
Montpellier: Mesto, kjer je javni promet brezplačen
Montpellier je poleg Luksemburga največje urbano središče v Evropski uniji, kjer je javni promet za lokalne prebivalce povsem brezplačen. Kako jim je v mestu, na širšem območju katerega živi pol milijona prebivalcev, v nekaj letih uspelo vzpostaviti učinkovit in finančno vzdržen sistem? Kako potekajo investicije in širitve omrežja? In zakaj morajo turisti ter obiskovalci iz drugih delov Francije za uporabo javnega prometa še vedno plačevati? Sogovorniki: Julie Frêche, podžupanja Montpellierja za promet in mobilnost Aurélien Legros, organizacija Le Bonheur à Vélo Hélène Fourot Quillaud, kolesarska mreža Vélocité Grand Montpellier Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj. Za zgodbe in vprašanja: jan.grilc@rtvslo.si
June 15 · 22 min
Več avtocest ne pomeni manj zastojev
Zastoji na slovenskih avtocestah marsikoga sploh v času poletne sezone marsikoga spravijo v obup. Nekako naraven odziv v takih trenutkih obupa je, da si zaželimo še en dodatni pas, zaradi katerega bi na prvi pogled promet potekal hitreje. A primeri širjenja avtocest z vsega sveta kažejo, da ta logika enostavno ne drži. V Zeleni luči bomo zato tokrat govorili o fenomenu spodbujenega prometa, izhodišče za ta pogovor pa je predlog za novo avtocesto, ki bi vodila od Postojne do Jelšan. Ali torej več cest pomeni manj zastojev ali še več avtomobilov? Gosti: Špela Berlot Veselko, koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko prof. Matej Ogrin, predstojnik Oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Susan Handy, mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu prof. Tom Rye, britanski prometni raziskovalec, Univerza Molde Zapiski: Novi predlogi za avtocesto Državni prostorski načrt za avtocesto Postojna - Jelšane Odziv Koalicije za trajnostno prometno politiko Strokovni povzetek - spodbujeni promet Pogovor z dr. Susan Handy Pogovor s prof. Tomom Ryem Za ideje in komentarje: jan.grilc@rtvslo.si
June 8 · 24 min
Digitalni promet prihodnosti v Talinu
V estonski prestolnici Talin se po cestah in pločnikih že vozijo majhni roboti za dostavo paketov, na tamkajšnji univerzi so sami razvili avtonomni avtobus, gradijo najmodernejši center za testiranje brezpilotnih letalnikov v Skandinaviji, iščejo poti za vključevanje dronov v javne storitve, digitalizirali so informacije o javnih prostorih za gibalno ovirane in vabijo razvijalce digitalnih storitev z vsega sveta, da svoje izdelke pridejo preizkusiti v Talin. Na mnogih ravneh je estonska družba zelo odprta za inovacije, ki lahko spremenijo delovanje prometa in javnih prostorov v mestu. A zakaj se trudijo biti v ospredju? Kako skušajo privabiti inovacije v mesto? Kakšne koristi imajo od tega prebivalci? V Zeleni luči smo obiskali Talin in spoznali nekaj izjemnih idej, ki že spreminjajo promet sedanjosti. Gosti: prof. Raivo Sell, vodja Laboratorija za avtonomna vozila, Univerza TalTech Mark-Emil Taalivere, vodja inovacij, Oddelek za strateško upravljanje pri mestni administraciji Rainer Kivimäe, vodja enote za brezpilotne letalnike, Metrosert dr. Jaanus Müür, raziskovalec, Oddelek za inovacije in upravljanje, Univerza TalTech Zapiski: Laboratorij za avtonomna vozila Iniciativa Test in Tallinn Laboratorij za testiranje brezpilotnih letalnikov, Metrosert Projekt CityAM Oddaja Globus o estonski digitalizaciji javne uprave Reportaže v Zeleni luči iz Barcelone, Köbenhavna, Osla in Pariza Za zgodbe in vprašanja: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
June 1 · 22 min
Urbanist Carlos Moreno pariške četrti spreminja v 15-minutna mesta
Na krilih obljub na županskih volitvah, da bo Pariz postal bolj prijazen prebivalcem kot avtomobilom, je socialistka Anne Hidalgo v svojem prvem mandatu napovedala vojno avtomobilom. V drugem mandatu je v sodelovanju z urbanistom Carlosom Morenom šla še korak naprej in začela uresničevati koncept "15-minutnega mesta", torej mesta, kjer je za vsakega prebivalca šola, služba, trgovina, park, gledališče ali zdravnik od doma dosegljiv peš ali s kolesom v največ četrt ure. Ta revolucionaren koncept ljudem vrača čas, ki ga sicer izgubijo v prometu, vsakodnevno življenje pa premika bližje domu in skupnosti, manjša odvisnost od avtomobilov pa prinaša čistejši zrak, varnejše ulice in kakovostnejše življenje. Temelji na zavedanju, da prihodnost mest ni v širjenju cest, ampak v približevanju življenja ljudem. V Zeleni luči se pogovorimo z avtorjem tega koncepta, hkrati pa na terenu preverimo, kako so ga sprejeli prebivalci. Sogovorniki: Carlos Moreno, kolumbijsko-francoski urbanist, avtor koncepta 15-minutnega mesta Valentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma Christopher Najdovski, nekdanji podžupan Pariza Zapiski: Prvi del reportaže iz Pariza - prometna revolucija Intervju z legendarnim urbanistom Janom Gehlom v Zeleni luči Carlos Moreno Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
May 25 · 23 min
Pariz je doživel dramatično prometno preobrazbo v rekordnem času
V samo dvanajstih letih se je Paris iz enega najbolj prometno obremenjenih evropskih mest preobrazil v sodobno kolesarjem in pešcem prijazno mesto. Pod vodstvom županje Anne Hidalgo je mesto zgradilo zavidanja vredno kolesarsko infrastrukturo na cestah, ki so se dušile v avtomobilskem prometu, številne so tudi zaprli, razširili so pločnike, uvedli številne peš cone ter ozelenili asfaltna parkirišča in trge. V zelo kratkem času so zmanjšali promet, hrup in onesnaženost zraka. Pariz zato danes velja za mesto, ki mu je uspel skorajda čudežen urbanistični preobrat in je postal zgled številnim mestom v Evropi. Sogovorniki: Andrej Bernik, arhitekt in soustanovitelj biroja Fieldwork Christopher Najdovski, nekdanji podžupan Pariza Corentin Roudaut, kolesarski aktivist iz organizacije Parise en Selle Valentin Carraud, sociolog in doktorski študent urbanizma na Sorboni Marie Wehner, članica kolesarske organizacije Collectif Vélo Île-de-France Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
May 18 · 19 min
Najboljši pomočnik slepim in slabovidnim na poti še vedno ostaja človek
Ste že kdaj razmišljali, kako prečkati križišče brez pogleda na semafor? Kako na avtobusni postaji ugotoviti, kateri avtobus prihaja, ali pa poiskati vhod v stavbo brez vizualnih oznak? Za slepe in slabovidne so to vsakodnevne situacije, pri katerih se morajo zanašati na zvok, tip in dobro poznavanje prostora. Taktilne oznake, zvočni semaforji in napovedi na avtobusih niso pomembni le za samostojnost slepih in slabovidnih, ampak pogosto pomagajo tudi starejšim, otrokom in drugim uporabnikom javnega prostora. V Zeleni luči zato preverjamo, kako dostopna je prometna infrastruktura za slepe in slabovidne ter zakaj dobro prilagojen prostor koristi vsem. Gosta: Sabina Dermota, uporabnica psa vodiča Tomaž Wraber, upokojenec in nekdanji član Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
May 11 · 23 min
Kako so v Oslu vsem prebivalcem zagotovili električno mobilnost
Zelena luč se spet odpravlja ne teren, tokratna destinacija je prestolnica električne mobilnosti Oslo. V prvih mesecih letošnjega leta je bilo kar 97 odstotkov prodanih avtomobilov v norveški prestolnici električnih. Hkrati tam elektrika poganja tudi kombije, tovornjake, ladje in celo gradbeno opremo. Polnilnice lahko opazimo povsod, tudi prometna pravila in finančne spodbude dajejo prednost električnim vozilom. A Oslo je moralo premagati veliko visokih preprek, da so prišli do takega ekosistema. Kako denimo zagotoviti polnjenje avtomobilov za prebivalce blokov? Kako zagotoviti dovolj električne energije na pravih lokacijah? Predvsem pa nas bo v Zeleni luči zanimalo, kaj se lahko iz njihovih izkušenj naučimo tudi v Sloveniji. Oslo je obiskal Luka Hvalc. Gosta: Sture Portvik, vodja elektromobilnosti pri Mestni občini Oslo Henrik Gudmundsson, Concito Zapiski: Okoljska agencija v Oslu Norveška zveza lastnikov električnih avtomobilov Norveška strategija polnilnic Zakonodaja glede umeščanja polnilnic v blokovka naselja Henrik Gudmundsson o razogljičenju logistike Reportaži v Zeleni luči iz Barcelone in Københavna Poteka akcija za spodbujanje kolesarjenja Polni zagona Za vprašanja in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
May 4 · 19 min
David Sim pojasni, kako mesto lahko postane mehko
David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah. Gost: David Sim, arhitekt in urbanist Zapiski: Knjiga Mehko mesto Portret Jana Gehla v Zeleni luči Reportaža iz Københavna o učinkoviti kolesarski infrastrukturi Zelena luč o analiziranju slovenskih kolesarskih stez Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si
April 27 · 18 min
Na obisku pri legendarnem danskem urbanistu Janu Gehlu
Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini. Gost: Jan Gehl, danski urbanist Zapiski: Gehl People Knjiga Mesta za ljudi Knjiga Life between buildings Prvi del reportaže iz Københavna - o učinkoviti kolesarski infrastrukturi Za predloge in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
April 20 · 30 min
København pokaže, kako ustvariti dobro kolesarsko okolje
V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje. Gosti: Thomas Krag, Dansko kolesarsko veleposlaništvo Henrik Gudmundsson, Organizacija CONCITO Jan Gehl, legendarni urbanist in arhitekt Zapiski: Kolesarske “superpoti” v Københavnu Dansko kolesarsko veleposlaništvo - rešitve za spodbujanje kolesarjenja Organizacija CONCITO Mestne strategije za razvoj kolesarske infrastrukture Poslušajte tudi: Barcelona - mesto, v katerem je pešec car Za komentarje in vprašanja: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
April 13 · 22 min
Novi slovenski aplikaciji za boljšo in cenejšo mobilnost
Zelo pomemben del našega premikanja so informacije. Povedano povsem enostavno - če ne vemo, kakšne možnosti za prevoz imamo na voljo, težko sprejmemo dobro odločitev. V Sloveniji sta v zadnjih tednih zaživeli dve aplikaciji, ki problem informiranosti potnikov rešujeta vsaka na svoj način. KamKam je nova aplikacija za deljenje prevozov, ki skuša na čim lažji način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Avtorji so vse procese dogovarjanja skušali skrajno poenostaviti. Aplikacija Zenpre pa na težave z mobilnostjo pogleda z druge strani - prek izdelave osebnih mobilnostnih načrtov skuša zmanjšati prevozno revščino v Sloveniji. V Zeleni luči se z avtorji aplikacij pogovorimo o koristih, ki jih prinašata za potnike. Gosta: Nejc Černilogar, razvijalec in del ekipe aplikacije KamKam Katjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija Focus Zapiski: Aplikacija KamKam Aplikacija Zenpre Nočna izmena: Delo strojevodje tovornega vlaka Ob osmih na Prvem: Urban Jeriha o parkirnih politikah Preverjanje motorističnih spretnosti na Vranskem - Val 202, 22. aprila Za komentarje in predloge: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
March 30 · 26 min
Vojne se danes bijejo za nadzor nad oskrbovalnimi verigami
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti. Gosti: dr. Matevž Obrecht, dr. Marina Nikšić, dr. Maja Rosi - Fakulteta za logistiko UM Zapiski: Uvod v odpornost oskrbovalnih verig Nevarno nepoznavanje svojih oskrbovalnih verig Posledice pandemije za globalne oskrbovalne verige Posledice zaprtja Hormuške ožine Nova svilna pot Geopolitika Perzijskega zaliva v Globusu Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si
March 23 · 15 min
Igrive aktivistične intervencije za resnične spremembe v mestu
Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju? Gostji: Barbara Laa, platforma Wir machen Wien Valentina Haas, Changing Cities Berlin Zapiski: Changing Cities Berlin Wir machen Wien Kampanja Platz für Wien Kolesarski referendum Prostorož Zelena luč: Reportaža o spreminjanju javnih prostorov v Barceloni Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
March 16 · 27 min
Volivci želijo pogovor o prometu, stranke pa ga odrivajo vstran
V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije. Gosti: Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta Mediana Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti Jonas Sonnenschein, Umanotera volivci z različnih koncev Slovenije Za vaše komentarje in mnenja: jan.grilc@rtvslo.si
March 9 · 23 min
Kako bi lahko barcelonske ideje uporabili tudi v slovenskih krajih
V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni. Povezava do prvega dela oddaje Gosti: prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji Zapiski: Soseska Horta Rezultati preureditve in vplivi na zdravje Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb prof. Tom Rye v Zeleni luči Za zgodbe in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
March 2 · 31 min
Barcelona - mesto, v katerem je pešec car
Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo. Povezava do drugega dela oddaje Gosti: Ian Pol, Genis Dominguez in Mirella Bosch, soorganizatorji BiciBusa dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti Zapiski: BiciBus - gradiva o projektu Superbloki - javni program O razvoju superblokov Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb prof. Tom Rye v Zeleni luči Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Showing 1–20 of 22 episodes