Machu Picchu v kečuanskem jeziku pomeni »stara gora«. To mesto so namreč v 15. stoletju zgradili v osrčju perujskih Andov na kar 2.430 metrih nadmorske višine. V »izgubljeno mesto Inkov« se torej odpravimo v Torkovem kvizu – še zadnji epizodi posebne poletne serije o sedmih čudesih sveta. Sogovornik: Matjaž Pirš, upokojeni turistični vodnik pri Agenciji Oskar, ki je Machu Picchu obiskal že 34-krat.
Od Ljubljane do Pekinga je približno 7.700 kilometrov zračne linije – tako daleč nas danes odpelje Torkov kviz. Kitajski zid je namreč naslednje od sedmih čudes sveta, ki jih sicer na Prvem v kvizu raziskujemo to poletje. Sogovornika: popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog Katarina in Rok Hočevar. Kitajski zid se na skrajnem vzhodu ob meji Kitajske s Severno Korejo dotika Bohajskega morja, nato se vije mimo severa Pekinga in naprej v notranjost države. Zaključi se v provinci Gansu v puščavi Gobi.
Danes nadaljujemo, kjer smo prejšnji torek končali, ko smo ugotovili, da je krščanstvo končalo gladiatorske igre. S sprehodom po rimskem Koloseju smo torej opravili prejšnji torek, današnji pa nas odpelje v Rio de Janeiro pod kip Kristusa Odrešenika. Sogovornica Torkovega kviza: Fernanda Spolaor (Mauka Travels), ki se je iz Ria de Janeira pred leti preselila v Slovenijo.
Gladiatorske bitke, eksotične živali, predvsem pa veličastna arhitektura, ki stoji že skoraj dve tisočletji! Rimski Kolosej je naslednji na seznamu 7 čudes sveta, ki mu danes posvetimo Torkov kviz. Ob tem pa podrobneje spoznamo njegovo podzemlje, vodovodni sistem in tudi politično vlogo. Sogovornica: lokalna turistična vodnica v Rimu Veronika Konda.
Oddaja nas vodi v osrčje jordanske puščave, v dolino Wadi Musa. Osupljiva arhitektura, izklesana neposredno v rdeče skale, izjemni inženirski dosežki, s katerimi so Nabatejci ukrotili vodo sredi puščave in bogastvo, ki ga je omogočila njihova trgovina z začimbami. Torkov kviz o Petri! Sogovornika: popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog, Katarina in Rok Hočevar.
Mehika, Brazilija, Peru, Jordanija, Italija, Kitajska in Indija – to so imena držav, v katerih se nahaja 7 čudes sveta. Mehiko smo že odkljukali, naslednja na seznamu je Indija. V Agro, kjer stoji Tadž Mahal, nas odpelje Matjaž Rajh, turistični vodnik pri Agenciji Oskar. Zakaj ravno v Agri? Ker je bilo to mesto v 17. stoletju prestolnica Mogulskega imperija. Tažd Mahal so gradili 22 let, na projektu naj bi delalo okoli 20 tisoč delavcev in strokovnjakov.
Brazilija, Peru, Mehika pa tudi Jordanija, Kitajska, Indija in nam najbližja Italija. To so imena držav, v katerih se nahaja 7 čudes sveta. Na Prvem jim bomo namenili serijo Torkovih kvizov in vsak teden do konca avgusta predstavili eno. Začeli bomo s Chichen Itzajem v Mehiki, ki sta ga pred leti obiskala strastna popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog Katarina in Rok Hočevar. Za tiste, ki želite vedeti (še) več: Pogovor o Chichen Itzaju (v celoti)
Zakaj je morje modro, Soča ponekod smaragdna, manjše gorske reke oz. potočki pa včasih prosojni? Kaj vse vpliva na to, kako vidimo barvo vode? Poletni Torkov kviz išče osvežitev v rekah, jezerih in morju ter raziskuje njihove odtenke. Sogovornika z Inštituta za vode Republike Slovenije: dr. Sašo Šantl (Sektor za hidrologijo in hidravliko) in dr. Tine Bizjak (Sektor za kakovost voda, vodooskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda).
Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E4: skladiščenje zelene kave in cena Sogovorniki: sin Alejandro in oče Jairo Iván Lopez Agudelo, družinska kavna posest Puerto Alegre Eva van de Water, kavna posest Nogales Matejem Šererjem, barista in vodja kavarne Stow Split Camilo Merizalde, mednarodna specialty coffee platformo Santuario Project *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee
Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E3: selekcija, fermentacija, sušenje Sogovorniki: sin Alejandro in oče Jairo Iván Lopez Agudelo, družinska kavna posest Puerto Alegre Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala Alejandra, vodja družbenih omrežij in komunikacij, kavna posest El Diviso Julio Andrés Quiceno, glavni mojster za fermentacijo, kavna posest Milán Matej Šerer, barista in vodja kavarne Stow Split *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee
Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E2: kavne češnje in obiranje Sogovorniki: Alex in Felipe Sardi, kavna posest La palma y el tucán Matej Šerer, barista in vodja kavarne Stow Split J.P. Suarez, koordinator prodaje za severnoameriški in evropski trg na Inmaculada Coffee Farms *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee
Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E1: semena in mlade rastline Sogovorniki: Pierre Fargetton, podjetje Cata Export in kavna posest Cata Reserva Felipe Sardi, kavna posest La palma y el tucán Jorge Castro, vodja proizvodnje in prodaje na Inmaculada Coffee Farms *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee.
Katera je najvišja zgradba v Sloveniji? Ali pa – morda bo tako lažje – kateri je najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu? In imamo ga seveda pri nas. To sicer še ni nagradno vprašanje Torkovega kviza, je pa odlična iztočnica za oddajo. Odgovor je Trboveljski dimnik, ki je 1. junija praznoval 50. rojstni dan. Kaj zanimivega vemo o njegovi gradnji, konstrukciji in današnji vlogi? Dimnik namreč že dolgo ne obratuje več, ostaja pa eden najbolj prepoznavnih simbolov industrijske dediščine v Zasavju. 360 metrov visoko betonsko konstrukcijo boste tam težko spregledali. Sogovornika: direktor Zasavskega muzeja Trbovlje Bogdan Šteh in muzejski svetovalec Gregor Jerman.
»Džez je ljubezen, step je družina,« občutek pripadnosti mednarodni skupnosti stepa povzame Jadran Živković, predsednik Plesne zveze Slovenije in pionir poučevanja stepa pri nas. Plesni čevlji imajo na prstih in petah kovinske ploščice, ki ob udarcu z nogo ob tla proizvajajo značilen zvok. Svetovni Guinnessov rekorder v eni sekundi lahko ob tla udari kar 38-krat. Ob svetovnem dnevu stepa je Torkov kviz izvedel tudi, kaj je a cappella step in kako plesalci pred uporabo uglasijo svoje čevlje.
Klopi so členonožci, ki spadajo med pajkovce, v skupino pršic, še točneje med parazitske pršice. V Sloveniji jih imamo 16 različnih vrst, najbolj poznan nam je gozdni klop. Že več desetletij se z njimi ukvarja dr. Tomi Trilar, biolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki nam bo to žival, ki se ji sicer ne želimo preveč približati, pomagal bolje spoznati v Torkovem kvizu.
Strunjanska artičoka je tudi na pogled drugačna od tistih velikih, okroglih artičok, ki jih najdemo v trgovinah. Je manjša, nekoliko bolj podolgovata in ima značilno vijoličaste konice (mesnatih) listov. Artičoke v Strunjanu dozorevajo prav zdaj – maj je torej njihov mesec in hkrati odlična priložnost, da o strunjanskih artičokah več povemo v Torkovem kvizu! Sogovornika: pridelovalec artičok Gianfranco Giassi in Jerica Pučko Antolin, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova gorica, izpostava Koper.
Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.
Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.
Kvačkanje ni le ročno delo, ampak je umetnost in del naše kulturne identitete, ki povezuje generacije ter v sebi nosi zgodbe iz preteklosti. Nekaj jih razkrijemo tudi v Torkovem kvizu s sogovornico Jadranko Smiljić, ustanoviteljico Zavoda Ustvarjalno srce (ZUS), v okviru katerega poteka projekt zbiranja zgodb kvačkaric, ki se s kvačkanjem ukvarjajo vsaj 50 let.
Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.