Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.
Na vrhuncu planinske sezone se povečuje število obiskovalcev gora, planinske koče so polne. Z večjim obiskom gora pa se povečuje tudi možnost gorskih nesreč. Lani so gorski reševalci posredovali 660-krat, letos že 440-krat. Lani je v kar 41 odstotkih ponesrečenim pomagal helikopter. V tokratnem Studiu ob sedemnajstih, ki bo v živo potekal z Jezerskega, bomo govorili o odgovornem gibanju v gorah, posebnostih letošnje sezone in zahtevnih helikopterskih stenskih reševanjih ter o prizadevanjih za večjo obveščenost obiskovalcev gora in uporabo verodostojnih informacij. Gostje: Žan Karničar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije; Aleš Drekonja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Matija Zupančič, pilot Slovenske vojske; Matej Brajnik, vodja Gorske enote policije. Avtorica oddaje Aljana Jocif.
Osnovnošolci in dijaki so na polovici poletnih počitnic. Na voljo imajo več časa tako za druženje z vrstniki kot za dejavnosti, za katere med šolskim letom zmanjka priložnosti. Na druženje, pa tudi na preživljanje prostega časa sploh, danes pomembno vplivajo digitalne tehnologije. Mladi so vse bolj priklenjeni pred zaslone, preživljanje prostega časa so iz resničnega sveta “preselili” v digitalnega. V tokratnem Studio ob 17-ih vnovič o vplivih pametnih telefonov, družbenih omrežij ter drugih digitalnih vsebin na odraščanje in razvoj otrok in mladostnikov. O pasteh in priložnostih sveta, ki ga mladi s seboj nosijo v žepu, s strokovnjaki z različnih področij in z mladimi.
Poletje je čas dopustov, čas za oddih in odmor od vsakdanjih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas, bi ga izkoristili, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto nastajajo nesoglasja med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je bil, preden ga je vzel? V Studiu ob 17.00 vnovič o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.
Na področju zaposlovanja invalidov letos zaznamujemo dve pomembni obletnici: 50 let od začetkov sistemskega urejanja tega področja ter 20 let izvajanja kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, ki velja za primer dobre prakse v evropskem prostoru. V Sloveniji deluje 152 invalidskih podjetij in 68 zaposlitvenih centrov, v katerih zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali obdržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim ne morejo zagotoviti ustreznih delovnih mest. Kako pomembna je njihova vloga pri socialnem vključevanju invalidov v družbo, kako se spoprijemajo s konkurenco, saj so invalidska podjetja uvrščena na običajen trg, kakšne prilagoditve potrebujejo zaposleni, kako deluje sistem kvot in kakšni so rezultati letošnje analize učinkovitosti in upravičenosti subvencioniranja invalidskih podjetij? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Špela Jakša, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Tea Černigoj Pušnjak, poslovodja v invalidskem podjetju Dom dva topola, Društvo distrofikov Slovenije; mag. Vojka Martinčič, predsednica Zavoda invalidskih podjetij Slovenije in direktorica invalidskega podjetja Slovenske železnice - Železniško invalidsko podjetje; Zarja Ševala Ćehić, predsednica Zavoda zaposlitvenih centrov Slovenije in direktorica Zaposlitvenega centra.
Kako mladi razmišljajo o drogah, kdaj in zakaj segajo po njih? Kako se spremeni življenje odvisnika in kako se iz začaranega kroga odvisnosti in zasvojenosti izviti? Več izvemo v odkritem pogovoru z mladimi gosti, s tistimi, ki so se s prepovedanimi drogami le bežno srečali, in tudi tistimi, ki imajo za seboj večletno uporabo drog. V Studiu ob 17 h vam v poslušanje ponujamo mladinsko oddajo Gymnasium, ki je konec maja nastala v okviru kampanje RTV Slovenija Trip ali trik.
Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu potopljeni, sploh še znamo slovensko? Odgovori vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Marko Stabej, jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko FF UL; Ina Poteko, mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko FF UL; dr. Seta Knop prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL; dr. Luka Culiberg, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije FF UL.
Več let so se članice Evropske unije dogovarjale o reformi azilnega in migracijskega sistema EU, pakt je stopil v veljavo pred dobrim mesecem dni. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati na obmejnih območjih jugozahodne Slovenije, oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo – Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki »razpadanja« schengenskega sistema in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja, prostočasnih dejavnosti. O tem v oddaji, ki je na slovensko - hrvaški in slovensko - italijanski meji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.
Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.
Američani so na začetku meseca praznovali 250 let samostojnosti. Ko so se pred četrt stoletja uprli britanski kroni, so svojo odločitev za osamosvojitev filozofsko utemeljili v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer so med drugim zapisali, da smo vsi ljudje enakopravni in da ima prav vsakdo pravico do življenja, svobode ter zasledovanja sreče. To je gotovo smela, revolucionarna misel, ki že dolgo razgibava borce za svobodo, enakost in bratstvo po vsem svetu. Nerodno pa je, da Američanom samim potem ni uspelo ustvariti družbe, ki bi bila zares na ravni idealov, izraženih v Deklaraciji. Zakaj neki ne? O vlogi, ki so jo ZDA doslej igrale v svetovni zgodovini, pa tudi o izzivih in težavah, s katerimi se Amerika sooča danes, vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Blaž Kosovel, kulturolog; dr. Irena Šumi, antropologinja; dr. Blaž Vrečko Ilc, politolog.
Bomo prvega januarja 2027 – čez manj kot pol leta – dobili novo, specializirano, sodišče za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala? Bo takrat z delom začelo tudi preoblikovano specializirano tožilstvo, ki bo preganjajo tovrstna kazniva dejanja? Kaj bo prinesel zakon o tako imenovanem SKOK-u? Učinkovitejši pregon korupcije je sicer ena najpomembnejših zavez aktualne vlade. Pa so predlagane spremembe prava rešitev? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gosta: Mihael Zupančič, minister za pravosodje; Boštjan Penko, nekdanjim direktorjem vladnega urada za preprečevanje korupcije in državnim tožilcem, danes odvetnikom. Avtorica oddaje Jolanda Lebar.
Svetovni nogometni prvak je znan. Za nami je prvenstvo, ki je že pred uvodno tekmo napovedovalo, da bo nekaj posebnega: največje doslej, z rekordnim številom gledalcev na stadionih - več kot 6,25 milijona - pa tudi novim tekmovalnim formatom in skoraj popolnoma zapolnjenimi tribunami. Toda ob vrhunskem nogometu so ga zaznamovale tudi razprave o visokih cenah vstopnic, sodniških odločitvah, vlogi tehnologije, spremembah tekmovalnega ritma ter vse izrazitejšem vplivu komercialnih interesov na največji športni dogodek na svetu. Je bilo to prvenstvo prelomnica za prihodnost nogometa ali predvsem potrditev, da postaja svetovno prvenstvo vse bolj tudi svetovni poslovni projekt? Dan po finalu smo v Studiu ob 17.00ih potegnili črto in ocenili, kaj nam bo poleg novega svetovnega prvaka najbolj ostalo v spominu. Gostje: Valter Birsa, nekdanji slovenski reprezentant in udeleženec svetovnega prvenstva; Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing; Marko Cirman, športni novinar in komentator; Tine Zupan, nogometni komentator.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Veliko kulturnih ustvarjalcev te dni pretresa sporočilo ministrstva za kulturo, da morajo zmanjšati načrtovane dejavnosti. Med njimi so tudi upravičenci, ki imajo z ministrstvom že sklenjene pogodbe, zaradi česar so ogroženi programi, festivali in prireditve. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je sporočila, da je razlog pretirana poraba ministrstva v prejšnjem mandatu, nekdanja ministrica Asta Vrečko pa poudarja, da je bil denar zagotovljen in da gre za obračunavanje z nevladnim sektorjem na področju kulture. Koliko bo odpovedi načrtovanih programov? Kaj pomeni tak dopis in kakšne posledice prinaša za dolgoročno načrtovanje na širšem področju kulture? O tem voditelj Aleksander Čobec z gosti: Ignacija Fridl Jarc, ministrica za kulturo; Jurij Krpan, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo; Uroš Veber, predsednik Asociacije - društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture.
V Piranski zaliv bo letos priplulo 50 potniških ladij, s katerih naj bi na kopno prišlo približno 15 tisoč turistov. Slovenske obmorske občine lahko od januarja za potniške ladje zaračunavajo dnevno pavšalno turistično takso. Koper se ladijskemu turizmu posveča že dve desetletji, o tem razmišljajo tudi v Izoli. Čeprav je skupek vseh obiskov potniških ladij pri nas malenkosten v primerjavi z ekonomijo križarjenja v Sredozemlju, prihodi takih ladij v slovensko morje zanimajo tako občane kot turistične delavce in nenazadnje tiste, ki jih skrbi okoljski vidik te vrste turizma. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mia Botter Marasović, urad za gospodarski razvoj na Občini Piran; dr. Anton Gosar, Fakulteta za turizem Turistica; Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo; Robert Turk, svetnik občine Izola in dolgoletni vodja enote zavoda za varstvo narave. Avtorica oddaje Tjaša Škamperle.
