Sledi časa

RTVSLO – Prvi

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Play

Open in

29 episodes
weekly
Avg 34 min
Slovenian

Episodes 29

Newest Oldest Longest

All20 Unplayed20 In progress0 Played0

Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.

Sunday · 38 min
Ljudska kultura spominjanja, verovanja in doživljanja pokojnih
Tako kot v mnogih drugih kulturah so tudi v slovanski ljudski kulturi nekdaj izvajali različne pogrebne in spominske običaje, kot so prižiganje ognja, darovanje hrane, oblek, odej, spodnjega perila, palic in pušk, pip, igrač ter drugih predmetov v grobove in za to posvečene prostore. Tako so pokojnikom pomagali pri prehodu v drugi svet, z njimi delili vsakdanje življenje in dobrine, žalovali, pomirjali njihove duše in se jih spominjali. Dandanes je to v naši zavesti že skoraj pozabljena dediščina nekdanjih praks, utelešena v predmetih in konkretnih dejanjih, s katerimi so ljudje ohranjali ravnovesje v odnosu do pokojnikov, odvračali zle duhove in se zaščitili pred njihovimi neželenimi posegi. V preteklosti so namreč marsikje verjeli, da lahko mrtvi še vedno vplivajo na bivanje živih in jih ob določenih trenutkih lahko obiščejo, zato so jih hkrati spoštovali in demonizirali, še bolj pa so se jih bali ... Sodobni svet je z mnogimi tovrstnimi navadami in verskimi praksami pometel, čeprav ponekod pronicajo v obliki arhetipske krajine, ki je manj kolektivno naravnana – naša žalovanja in spominjanja so namreč bolj osebna ... Sogovornica: dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
October 25 · 31 min
»Pahljača – predmet, ki je po tisočih letih še vedno z nami«
Pred kratkim je izšla monografija z naslovom »Svet pahljač: vzhodnoazijske pahljače v slovenskih muzejskih zbirkah«. To je povod, da se je Darja Pograjc s sogovornicami in sogovorniki podala v svet pahljač ter raziskala zgodovino teh »majhnih predmetov, ki pa s seboj nosijo velike zgodbe«. Zakaj so pahljače stoletja vzbujale zanimanje ljudi različnih slojev ter kako so s pomočjo ladij prepotovale svet, navdihovale obrtnike, spreminjale oblačilno kulturo in utrjevale medkulturno razumevanje, izveste v Sledeh časa. Sogovornice in sogovorniki: - Nataša Visočnik Gerželj, izr. prof. na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete in avtorico (omenjene) monografije, - zgodovinar Davor Mlinarič, višji kustos Pokrajinskega muzeja Celje, - sinologinja, dr. Helena Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Za tiste, ki bi radi izvedeli (še) več: Pahljače, prenosna umetniška dela - o nastanku, vlogah in oblikah pahljač Avstro-ogrski častnik in Japonka v ljubljanskem stanovanju, polnem kitajskih umetnin - o Skuškovi zbirki, v kateri so tudi azijske pahljače
October 11 · 46 min
Legendarne Igre brez meja: Vsi smo bili del ene Evrope in ene skupnosti
Kakšne spomine hranijo sodelujoči pred in za kamero na te legendarne igre, v katerih je v 90-ih letih sodelovala tudi Slovenija? »Ena, dva tri. Pripravljeni?« Pisk. Se vam – sodeč po opisu – svita, o čem govorimo? Danes bomo v oddaji Sledi časa potovali v 90-a leta prejšnjega stoletja, ko so bile na TV Slovenija izredno priljubljene Igre brez meja, predvsem v letih, ko je sodelovala Slovenija. V oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, bomo skozi spomine in izkušnje sogovornikov in sogovornic spoznali, kaj vse se je dogajalo ne samo pred kamero, temveč tudi – kar včasih ljudi najbolj zanima – za kamero: kako so potekale priprave, kakšne neprijetnosti so se zgodile, predvsem pa kaj lepega jim je dala sama izkušnja na prizorišču. Vabljeni k poslušanju! Sogovorniki_ce: -takratna urednica Iger brez meja Dajana Makovec -takratna voditeljica Špela Trefalt -tekmovalca iz ekipe iz Podčetrtka Rado Jurjec in Simona Šelekar Foto: zajem zaslona
September 27 · 31 min
Ženski pečati
Pečatenje pomembnih listin je bilo v srednjem veku nekako domena moških, od vladarjev, plemičev, do cerkvenih dostojanstvenikov. Svoje lastne pečate pa so imele tudi plemkinje, redovnice in nekatere meščanke. Pri raziskovanju ženskih srednjeveških pečatov je zanimivo, da so ženske po smrti moža prevzele vodilno vlogo v družini ter same ali ob pomoči sorodnikov in raznih zaščitnikov skrbele za denarne in druge posle, kar so potrjevale tudi s svojimi pečati.
September 20 · 36 min
Hrana kot odsev družbene interakcije in hierarhij
Jesti pomeni veliko več kot le poskrbeti za energetski vnos. Hrana je veliko več kot le vsakdanja potreba – govori o tem, kdo smo, od kod prihajamo in kako živimo, hkrati pa je uživanje hrane pomembna družbena praksa. Miza, ki je srce kuhinje in doma, odraža družbene hierarhije in razlikovanja. Prehranske navade na Slovenskem so se skozi stoletja spreminjale, prav tako tudi načini obedovanja. Zanima nas, kaj nam o tem povedo miza, omizje, gostilna in delitev hrane ter kako so na našo kuhinjo vplivali trgovina, migracije in življenje v nekdanji habsburški monarhiji. Z etnologinjami in antropologinjami, raziskovalkami na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo se tokrat pogovarjali o povezavah med hrano, jezikom, identiteto, zdravjem in skupnostjo ter o tem, kaj nam zgodovina hrane pove o prihodnosti, v kateri postajajo vse pomembnejši trajnost, kakovost hrane in ohranjanje rastlinske raznovrstnosti. Dr. Daša Ličen se osredotoča predvsem na habsburški imperij, dr. Maja Godina Golija pa se spominja svojih začetkov raziskovanja hrane pred štirimi desetletji, ko je to področje še veljalo za precej obskurno temo. Danes je hrana zelo pogosta medijska tema, poslušalci in gledalci pa želijo postati poznavalci izbrane, visoke kulinarike. Dr. Špela Ledinek Lozej se ukvarja predvsem z alpskimi predeli, predstojnica inštituta dr. Saša Babič pa preučuje vrednotenje hrane in statusno-simbolni pomen jedi skozi pregovore.
September 13 · 30 min
Zgodovina žensk v slovenski politiki, 1. del
V tokratni oddaji Sledi časa smo se ozrli v zgodovino samostojne Slovenije in spregovorili o položaju žensk v slovenski politiki. Kakšno je bilo obdobje tranzicije? Kako so si ženske v 90. letih prejšnjega stoletja izborile ohranitev že pridobljenih pravic? Ali so imele enake možnosti sodelovanja v sferi politike kot moški? S kakšnimi predsodki in stereotipi so se morale soočati? Kdaj so nastopile sistemske rešitve in kaj so prinesle? Kakšno vlogo pri onemogočanju žensk igra še danes slovenska politična kultura in strankarski vrhovi? Kakšen je položaj žensk v slovenski politiki danes? Zasledujemo standarde sodobnih egalitarnih demokratičnih družb ali se oziramo v preteklost in delamo korake nazaj? O vseh teh vprašanjih sta spregovorila dr. Milica Antić Gaber in dr. Jure Skubic.
September 6 · 57 min
Habsburška agrarna reforma, ena največjih družbenih sprememb v naši zgodovini
Kako so se kmetje po padcu fevdalizma skozi več desetletij trajajočo agrarno reformo borili za boljši položaj v novonastajajočem, kapitalističnem svetu Radikalne spremembe, ki so jih skozi zgodovino sprožali ljudski upori in revolucije, si velikokrat predstavljamo kot kratke in dramatične dogodke, ki so čez noč spremenili družbeno resničnost. Čeprav gotovo ne moremo zanikati pomena padca Bastilje v francoski revoluciji ali pa zavzetja Zimskega dvorca v oktobrski, pa je dejansko udejanjanje velikih družbenih, ekonomskih in političnih sprememb praviloma proces, ki je mnogo daljši in bolj kompleksen. To še kako velja tudi za odpravo fevdalizma na naših tleh, ki ji bomo posvetili današnje Sledi časa. Ko se je med prebivalci Habsburške monarhije leta 1848 razširil množičen upor in je avstrijski režim klonil pod pritiskom ter pristal na odpravo tlačanstva, je bil namreč to šele začetek večdesetletnega procesa, v katerem so v monarhiji izpeljali obsežno agrarno reformo, s katero so odpravili podložništvo, zemljo pa razmejili ter na novo določili lastninske pravice kmetov in nekdanjih zemljiških gospodov. Kako je torej ta resnično drastična sprememba sploh potekala? Kdo je odločal, kolikšno odškodnino mora kdo plačati in komu pripisati kateri kos zemlje na ogromnem območju takratnega avstrijskega cesarstva? In kakšno vlogo so pri tem procesu igrali sami kmetje, ki so s svojim uporom leta 1848 bistveno pripomogli k zrušitvi starega reda? Po sledeh ene največjih družbeno-ekonomskih sprememb v naši zgodovini se bomo podali s pravnim zgodovinarjem dr. Svitom Komelom z ljubljanske Pravne fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni tudi k poslušanju Sledi časa o zadružništvu, ki se je pojavilo prav kot eden od odzivov na katastrofolno stanje slovenskega podeželja po zemljiški odvezi: »Vsak član je imel en glas in skupaj so odločali o najpomembnejših stvareh«. foto: Žetev (kasneje posestvo Kmetijska gospodarska zadruga reg. z.z.o.z.), slikano pred 1940, hrani Slovenski etnografski muzej
August 30 · 29 min
Sledi časa, kot jih predstavlja razstava Darila državi
V predgovoru monografije, ki so jo ob razstavi Darila državi izdali v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je predsednica države dr. Nataša Pirc Musar zapisala: Protokolarna darila niso nikoli zares samo darila – pogosto so tiha sporočila, zavita v svilo vljudnosti. In res – razstava, ki prikazuje državniška darila, ki so jih dobili predsedniki Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek, dr. Danilo Tuerk, Borut Pahor in tudi sedanja predsednica, je odraz duha časa, prizadevanj in aktivnosti vsakega od njih, odraz dogodkov, sprejemov, državniških obiskov in tudi obiskov, sprejemov in aktivnosti znotraj države. Razstavo so odprli v začetku junija, ogledate pa si jo lahko do decembra.
August 23 · 30 min
Usodna bitka
Marko Simić, ki že 38 let raziskuje Julijske Alpe, arhive doma in po svetu, je strnil svoje raziskave v novo monografijo Dvanajsta soška bitka: ozadja in priprave. V njej se vrača k eni najusodnejših epizod prve svetovne vojne na slovenskih tleh. Delo presega okvir klasične vojaške zgodovine – postavlja ga v širši kontekst evropske politike, vojaške doktrine in človeških zgodb, ki so zaznamovale konec večletnega krvavega spopada ob Soči. V monografiji je 161 arhivskih fotografij, 105 barvnih posnetkov bojišč in orožja, 16 kart ter 30 življenjepisov ključnih akterjev ustvarjajo celovit zgodovinski mozaik.
July 19 · 23 min
Prelomnice, 6.del: Smo pripravljeni?
Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi. V pol stoletja se je seizmografska stroka zelo razvila, a še danes potresov ne moremo napovedati. Kaj so furlanski potresi pomenili za seizmologe in kaj vedo danes, v zadnji epizodi podkasta Prelomnice s strokovnjaki z obeh strani meje odgovarjata dopisnici iz Furlanije Julijske krajine in Posočja Špela Lenardič in Mariša Bizjak. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.
July 12 · 19 min
Prelomnice, 5.del: Kamen na kamen
Potres, ki je 6. maja 1976 prizadel Furlanijo in Posočje je na italijanski strani zahteval skoraj tisoč žrtev, brez strehe nad glavo je ostalo sto tisoč prebivalcev Furlanije Julijske krajine. V 137-tih občinah je bilo porušenih 18 tisoč objektov, 75 tisoč je bilo poškodovanih. Popotresna obnova je trajala več kot deset let. V peti epizodi podkasta Prelomnice, ki jo je pripravila Špela Lenardič, bomo spoznali proces obnove po modelu Friuli in slikovito srednjeveško Pušjo vas. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.
July 5 · 20 min
Prelomnice, 4.del: Rdeča pika
Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč življenj. Veliko razdejanje pa so pustili tudi v Posočju; najbolj hudo je bilo v Breginjskem kotu. V četrti epizodi podkasta Prelomnice se Mariša Bizjak posveča obnovi Breginja. Vas z beneško-slovensko arhitekturo je pred potresom v slovenskem prostoru veljal za neprecenljivo arhitekturno in urbanistično posebnost. Nekatere odločitve še danes vzbujajo različna vprašanja. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Oddaje se predvaja tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.
June 21 · 19 min
Prelomnice, 2.del: Solidarnostni horuk
Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. V Italiji je bilo porušenih 18.000 stavb, v Sloveniji 4000, poškodovanih pa še 12.000. Prva ocena je bila pretresljiva, zlasti za Breginjski kot. Sledila je hitra obnova, ki jo je vodila takratna skupna Občina Tolmin. Na delu so bile mladinske in delovne brigade, pomagali so vojaki in druge delovne organizacije. Ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo, so priskrbeli bivalne prikolice. Oddajo je pripravila Mariša Bizjak. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.
June 14 · 21 min
Prelomnice, 1.del: Orcolat
Furlanijo in Posočje so leta 1976 prizadeli številni potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč smrtnih žrtev. Špela Lenardič in Mariša Bizjak sta se v nizu oddaj Prelomnice odpravili po sledeh potresov, iskali sta pričevanja domačinov, razlage strokovnjakov. Ugotavljali sta, kako so morali sprejeti hitre in pomembne odločitve glede obnove poškodovanih krajev in kakšne posledice je vse to prineslo. Prvo v nizu šestih oddaj Prelomnice dopisnici iz Furlanije Julijske krajine in Posočja posvečata spominom na prelomni 6. maj 1976. Po bajeslovnem furlanskem bitju sta jo naslovili: Orcolat. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.
June 7 · 38 min
Podobe sindikalnega turizma v Jugoslaviji: kopalke s črtami in zadrgo, pivo, pijača naše mladosti in veliko žara
Gneča na cesti, pomanjkanje klime, dolgo potovanje na končno destinacijo. Ne sliši se ravno vabljivo, vendar taka resničnost ni odvrnila ljudi v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, da se ne bi stlačili v manjše avtomobile – ali pa navsezadnje tudi avtobuse – ter se odpravili na počitnice v sindikalne domove. V tokratni oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, gremo na sindikalne počitnice. Ob pomoči zgodovinskih dejstev in tudi osebnih spominov bomo podoživljali preživljanje časa v počitniških kapacitetah podjetij in državnih institucij. Foto Bobo
May 31 · 38 min
Mesto žensk
Mesto žensk je pionirska feministična organizacija, osredotočena na enakost spolov v umetnosti in kulturi. Zavezano je umetnosti in kritični teoriji, pa tudi feminističnim, kvirovskim in postkolonialnim študijam ter predano temeljnim vrednotam enakosti, različnosti in solidarnosti. Mesto žensk že več kot trideset let daje vidnost umetnicam, teoretičarkam in aktivistkam z vsega sveta. Javnost ozavešča o nesorazmerni zastopanosti žensk v umetnosti in kulturi ter si prizadeva za izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Leta 2019 je Mesto žensk prejelo prestižno nagrado za kulturo Princess Margriet, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija (ECF), kar trikrat pa nagrado EFFE Label, ki jo Evropsko združenje festivalov (EFA) podeljuje festivalom, posvečenim umetnosti, sodelovanju z lokalno skupnostjo ter evropskim in globalnim nazorom. Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk – je leta 2022 prejelo tudi nagrado glavnega mesta Ljubljana za »poudarjanje pomena bojev za enakopravnost žensk in s tem bogatenja mesta Ljubljana«, leta 2023 pa priznanje za strokovno delo na področju sociologije Slovenskega sociološkega društva. O nastanku, zgodovini in vlogi Mesta žensk sta spregovorili programski vodji Pia Brezavšček in Jasmina Založnik, ki ju je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
May 28 · 21 min
Prelomnice, 3.del: Preporod
Pred 50-timi leti so Furlanijo in Posočje prizadeli uničujoči potresi, ki so v Italiji zahtevali skoraj tisoč žrtev in okoli tri tisoč ranjenih. Materialna in strokovna pomoč, ki jo je ponudila nekdanja Jugoslavija, je spremenila odnos med sosednjima narodoma, predvsem pa dvignila ugled slovenski kulturi. Okrepila se je tudi slovenska narodna skupnost, ki je v Benečiji odločneje zahteva spoštovanje njenih pravic. Spomine na preporod je v tretji epizodi podkasta Prelomnice zbrala Špela Lenardič. Radio Koper je med prvomajskimi prazniki predvajal novo serijo PRELOMNICE. Gre za niz šestih dokumentarnih podkastov, s katerimi sta avtorici Mariša Bizjak in Špela Lenardič obujali spomine ob petdeseti obletnici rušilnih potresov, ki so leta 1976 prizadeli Furlanijo in Posočje. PRELOMNICE so kronika takratnega opustošenja, pričajo o obnovi, prerodu tamkajšnjih skupnosti in današnji protipotresni pripravljenosti. Naslednjih 6 nedelj boste lahko oddajam prisluhnili tudi na Prvem programu v terminu oddaje Sledi časa.
May 24 · 42 min
Zgodovina ponarejanja denarja
O pretanjenih kriminalcih, iznajdljivih slikarjih, naivnih šarlatanih in robinhoodovskih junakih ter celo o političnih in vojnih akterjih, ki so risali in tiskali lažne bankovce in kovali lažne kovance Denar je od nekdaj sprepleten in povezan z oblastjo in večino človeške zgodovine so bili kralji, cesarji, kasneje pa države s svojimi centralnimi bankami tisti, ki so strogo nadzorovali tiskanje ali kovanje denarja, nadzor nad izdelavo lastne valute pa še danes velja za enega temeljev državne suverenosti. In vendar so se skozi zgodovino pojavljali posamezniki ali skupine, ki so - bodisi iz stike ali uporniškosti bodisi iz pohlepa - to pravico vzeli tudi v svoje roke. Prav o njih bomo govorili v tokratnih Sledeh časa. Skozi zgodovino ponarejanja denarja nas bodo pospremili dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenija ter Urška Purg in Matko Mioč iz Muzeja in galerije MUZA, kustosa tamkajšnje razstave Denar in kriminal: Tekma brez konca. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: ročno narisan ponarejen bankovec za 100 dinarjev, Kraljevina Jugoslavija, 1929, s pretiskom LAŽNA v cirilici, osebni arhiv Marka Mihajlovića, objavljeno z dovoljenjem Muzeja in galerije MUZA
May 17 · 34 min
Knežja gomila
Novo mesto, ki je bilo ustanovljeno v 14. stoletju v zavoju reke Krke v osrednji Dolenjski, je bilo poseljeno že vse od mlajše kamene dobe, intenzivneje pa od pozne bronaste do mlajše železne dobe. Ob večjem osrednjem naselbinskem delu poznamo tudi celo vrsto grobišč. V starejši železni dobi sta najpomembnejši gomilni grobišči v Kandiji in na Kapiteljski njivi. Gomilno grobišče v Kandiji je štelo vsaj 5 večjih gomil z najdbami, ki so Novo mesto prvič uvrstile na evropske zemljevide. Kakšna pa je bila podoba Dolenjske v starejši železni dobi?
May 10 · 41 min
Kako so si sile osi podredile slovensko politiko še pred napadom na Jugoslavijo
V poznih 30. letih 20. stoletja se je že jasno začela vzpostavljati nova geopolitična realnost, ki je izpodrinila dobri dve desetletji trajajoč Versajski mir. Stare politične tvorbe so razpadle, pod vprašaj se je postavljala stabilnost zahodnih liberalnih demokracij in nove sile so začele narekovati novo politično ureditev starega kontinenta. Kraljevina se je znašla v zelo nezavidljivem položaju, znotraj nje pa se je še slabše pisalo slovenskim deželam. Pod pritiski zunanjih sil in s potrebo po lastnem političnem preživetju, se je meščanska politika na Slovenskem obupana začela zatekati k silam novega svetovnega reda in poskušala izboriti ugoden položaj slovenskega ljudstva. Kako so se lotili teh dejanj? Kako uspešni so bili? Zakaj so pri tem videli okupatorje kot možne sogovornike pri ohranjanju slovenske avtonomnosti? Na ta in druga vprašanja sta nam v tokratnih Sledeh časa pomagala odgovoriti raziskovalca in znanstvena svetnika na Inštitutu za novejšo zgodovino dr. Bojan Godeša in dr. Jure Gašparič. foto: Natlačen in Sosvet na srečanju z Mussolinijem v Rimu, 8. junija, 1941, Wikipedija, javna last

Showing 1–20 of 29 episodes