Radiovedni

Zakaj je sadje tako različnih barv?

Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo. Odgovor nam je priskrbel Jure Mravlje z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami. Poglavja: 00:00:43 Jure Mravlje o evolucijskem nastanku barv in pigmentih 00:01:31 Tri glavne skupine pigmentov: klorofili, karotenoidi in antociani 00:02:29 Spreminjanje barve sadja med dozorevanjem (primer češenj in grozdja) 00:03:13 Zakaj je zelenjava večinoma zelena, sadje pa barvito (koevolucija in privabljanje živali) 00:04:10 Vpliv umetne selekcije in križanja na barvo sadja skozi tisočletja 00:04:29 Dodatne vloge pigmentov: zaščita pred soncem, antioksidanti in obramba 00:04:59 Najljubši poletni sadeži sogovornika 00:05:25 Vabilo na dogodek v živo z ekipo Radio Vednih v ljubljanskem živalskem vrtu

• Chapters

Zakaj se nam, ko z višine gledamo v globino, tresejo noge?

Od višine se zvrti poje Vlado Kreslin. Zakaj pa se nam ob tem tresejo noge, preverjajo tokratni Radiovedni.

Zakaj je poleti topleje, pozimi pa hladneje, če pa nas Sonce ves čas enako greje?

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat smo obiskali izkušenega meteorologa Agencije Republike Slovenije za okolje Braneta Gregorčiča.

Zakaj flamingi oz. plamenci stojijo na eni nogi?

Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim takšen položaj ne predstavlja nobene težave, kaj imajo pri tem opraviti hladna voda in varčevanje z energijo ter od kod sploh izvira njihova značilna rožnata barva? Odgovore poiščemo skupaj z biologom Davorinom Tometom z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Kako lahko največjo žival na Zemlji nasitijo skoraj nevidne živali?

Največje živali na Zemlji se ne prehranjujejo z največjim plenom. Prav nasprotno. Večino prehrane največjih kitov predstavljajo drobni rakci, veliki le nekaj centimetrov. Kako je to mogoče? V tokratnih Radiovednih odgovarja dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran.

Zakaj mlajši bratje in sestre ponavljajo za starejšimi?

Na prvi pogled preprosto vprašanje, ki ga bomo zapletli in razpletli v družbi dr. Kaje Hacin Beyazoglu, docentke za razvojno psihologijo z ljubljanske Filozofske fakultete.

Zakaj pri morskih konjičkih mladičke nosijo samci?

Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu. Radiovedni smo obiskali Akvarij Piran, tam pa je za nas odgovor pripravila strokovna vodja dr. Manja Rogelja.

Zakaj so morja slana, jezera pa ne?

V prvi počitniški epizodi bomo pred visokimi temperaturami pobegnili k vodi. Natančneje k morju, rekam in jezerom. Zanimalo nas bo namreč, zakaj so morja slana, jezera pa ne. Oziroma, ali to sploh drži ...

Zakaj je slovenščina eden redkih jezikov, ki imajo dvojino?

Ob koncu šolskega leta bodo tudi Radiovedni še zadnjič sedli v šolske klopi, k uri slovenščine. Roka namreč zanima, zakaj je naš jezik eden od redkih, ki imajo dvojino. Še več o dvojini pa izveš tu.

Zakaj lahko sove glavo obrnejo za skoraj cel krog?

Če bi ljudje poskusili glavo obrniti za skoraj cel krog, bi hitro ugotovili, da kaj takega ni mogoče. Sove pa to počnejo brez posebnega napora. Kako jim uspe? V tokratnih Radiovednih smo odgovor poiskali pri biologu Davorinu Tometu z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Zakaj sove ponoči dobro vidijo, mi pa ne?

Sove so nočne plenilke in tako v temi res vidijo 50-krat ali pa celo 100-krat bolje kot ljudje. Zakaj in ali ima pri tem kaj opraviti tudi velikost njihovih oči? Strokovno pomoč nam je tokrat ponudila izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič z Očesne klinike v Ljubljani.

Zakaj si muha drgne sprednji nožici eno ob drugo?

Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj, razložimo v tokratni epizodi. Odgovor je priskrbel entomolog dr. Rudi Verovnik z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Ali je vroča voda iz pipe res škodljiva za naše zdravje?

Odgovor tokrat iščemo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pri dr. Andreji Žgajnar Gotvajn.

Kako letalo leti, če pa tehta več 100 ton?

Najtežja letala na svetu tehtajo tudi več sto ton, najtežja več kot 430 povprečnih avtomobilov skupaj. Zakaj jih potem sila gravitacije ne premaga, da bi strmoglavila proti zemlji? Na terenu sta se nam pridružila 9-letni Maj in 12-letni Jakob, velika navdušenca nad letali. Preizkusila sta tudi simulator letenja, ki ga lahko na Fakulteti za strojništvo v poletnih mesecih testiraš tudi ti. Poletna šola strojništva Poletni raziskovalni tabor za dijake Sogovornik: dr. Igor Petrović

Ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive?

Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive. Nekaj odgovorov smo našli pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec.

Kakšen bi bil svet brez denarja?

Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.

Ali kokoši za veliko noč znesejo več jajc?

Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav poraba teh se v prazničnem času še posebej poveča, kar je radiovedneža Sama spodbudilo k vprašanju, kako kokošim uspe znesti toliko jajc prav pred veliko nočjo. Sogovornik: dr. Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta v Ljubljani

Kako nastanejo različni vetrovi?

V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo nekateri vetrovi imena, katere vetrove imamo rajši kot druge ter kakšna bi bila Zemlja brez vetra.

Zakaj so lahko bele mačke tudi gluhe?

Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete. Sogovornik: dr. Gregor Belušič, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani *** V oddaji informacija o barvi mačk ni bila povsem natančna: Barva želvovinastih mačk je povezana z geni na X kromosomu, zato se ta tipičen vzorec res najpogosteje pojavlja pri samicah (XX), kjer zaradi naključne inaktivacije enega od X kromosomov res lahko nastane značilen mozaik barv. Kljub temu pa obstajajo tudi redki primeri samcev z želvovinasto barvo. Ti imajo najpogosteje kromosomsko sestavo XXY, kar pomeni, da imajo dva X kromosoma in en Y kromosom. Zaradi tega lahko razvijejo podoben barvni vzorec, čeprav so fenotipsko samci. Takšni primeri so sicer izjemno redki in so pogosto povezani z neplodnostjo.

Zakaj se sladkor spremeni v karamelo, sol pa ne?

Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena. Profesor Blaž Cigić z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani razloži, kaj se pri tem dogaja na ravni molekul in zakaj sladkor pri segrevanju doživi pravo preobrazbo. Tematsko povezani oddaji: Zakaj jočemo, ko režemo čebulo? Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?