Podkast Na robu

Delo

Podkast o odnosih, ki opredeljujejo človeka in vplivu družbe nanj. Kako se je spremenila družba od
razsvetljenstva naprej in kdo je človek 21. stoletja. Od tlačanstva do ideje o svobodi, fanatičnih
dogmah, življenja v skupnosti včeraj in danes do prevlade tehnologije in njenih vplivov na
posameznika in družbo.

Play

Open in

22 episodes
fortnightly
Avg 38 min
Slovenian

Episodes 22

Newest Oldest Longest

All20 Unplayed20 In progress0 Played0

Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.

Friday · 44 min
Dino Manzoni: Šele ko ljubezen umre, ljudje spregledajo, da je bilo razmerje nefunkcionalno
Kako v sodobnih družbah govorimo in razumemo ter prakticiramo ljubezen? Je v tej kaj logike? Ljubimo drugače, kot so nekoč? Psiholog Dino Manzoni, raziskovalec, zaposlen na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, ki je bil gost tokratne epizode podkasta Na robu, je v okviru doktorskega študija napisal znanstveno monografijo Logična struktura ljubezni, v kateri se ukvarja tudi s temi vprašanji. »Izhajal sem iz predpostavke, da psihologija čustev ljubezenskih razmerij ne pojasni zadovoljivo kakor tudi ne psihologija partnerskih odnosov – že sam izraz partnersko razmerje ima po mojem mnenju ekonomski prizvok, ki nakazuje, da sta partnerja v nekakšnem podjetniškem razmerju, v katerem vsak gleda na to, kako uveljavljati svoj interes.« Kritično med drugim obravnava ravno to psihologijo partnerskih odnosov, ki predstavlja idejo instrumentalistične narave – saj ne govorimo o ljubezenskem, ampak o partnerskem razmerju, da naj bi bila razmerja simetrična, recipročna, skoraj preračunljiva. Nekaj, na čemer je treba »delati, v to vlagati, investirati«. Več na www.delo.si/podkasti/
August 14 · 39 min
Ko odrasli molčijo, nasilje v razredu postane nova normalnost
Medvrstniško nasilje je tema, ki splošno javnost, pa tudi medije žal zanima večinoma takrat, kadar je že prepozno, ko se zgodi odmeven ali hud primer, kot je bil beograjski ali celjski. A nujno je preventivno ravnanje, sistemske rešitve – ne le posamezne delavnice, je v podkastu Na robu povedala Barbara Stožir Curk, psihologinja v svetovalni službi Osnovne šole Solkan, predsednica sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju Društva psihologov Slovenije. Pogovor vodi Beti Burger
July 31 · 39 min
Patologi večinoma delajo za žive, ne za mrtve
Četudi delo patologa največ povezujemo z obdukcijami, torej z mrtvimi, pa je patologija veda, ki v veliki meri »dela« za žive. Raziskuje bolezni, njihov potek, v 80 odstotkih dela gre za diagnostiko tumorjev tkiv, nekje 20 odstotkov pa na oddelku obsegajo obdukcije, je v novi epizodi podkasta Na robu pojasnila predstojnica Oddelka za patologijo in citologijo v Splošni bolnišnici Celje specialistka sodne medicine in patologije Simona Šramek Zatler. Pogovor vodi Beti Burger
July 17 · 41 min
Nosečnost, testi in splav: kaj lahko medicina res napove
V Sloveniji so, ko je govor o prenatalni in natalni oskrbi ter umrljivosti novorojenčkov, rezultati zelo dobri. Predstojnik ljubljanske porodnišnice mag. Gorazd Kavšek, dr. med., je v podkastu Na robu povedal, da je to odraz dobro urejenega sistema, ki deluje že desetletja. Prednost imamo tudi zato, ker smo majhni in povezani, obenem pa meni, da v Sloveniji zaupanje v sistem, vsaj kar se tiče njegovega področja, ostaja visoko. Pogovor vodi Beti Burger
July 3 · 43 min
Matic Novak: ADHD razumemo šele, ko otrok sme biti to, kar je
ADHD je motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo, je nevrorazvojna motnja, ki vpliva na osredotočenost, samokontrolo in uravnavanje ravni aktivnosti. A kot je v podkastu Na robu opozoril Matic Novak, pedagog, ustanovitelj Modrih junakov (Inštitut za razvoj potencialov ADHD), ki ima tudi sam ADHD, sam nerad uporablja besedo »motnja«. Zanika, da bi šlo pri ADHD za pomanjkanje pozornost, temveč da gre za drugačne vrste pozornosti, ki je precej bolj široka. Odprta. »Naša pozornost se aktivira v drugačnih okoljih in pod drugimi pogoji. Gre za to, da se ves čas borimo s distrakcijami. V tej sobi, v kateri se pogovarjava, je ves čas prisoten šum. Slišim ga ves čas, ne morem ga izklopiti. Potem so še druge stvari, ki ves čas padajo v polje zaznave. Zato se moram ves čas opominjati, ko me neki tak šum pitegne, da se vrnem nazaj v pogovor: da se osredotočim na vprašanje in na odgovor. Zato mislim, da mi nimamo pozornosti premalo, kvečjemu si bi drznil reči, da jo imamo včasih preveč,« je pojasnil. Pogovor vodi Beti Burger
June 19 · 40 min
Dejan Zavec o rejništvu: To je bil moj dom, to so bili moji ljudje
Po podatkih ministrstva je marca 2026 v Sloveniji v rejništvu živelo 725 otrok oziroma mladih odraslih, rejništvo pa je izvajalo 564 rejnikov. Cilj rejništva praviloma ni posvojitev, temveč zagotovitev stabilnega okolja do vrnitve otroka domov oz. do neke druge trajnejše rešitve. V povprečju so otroci v rejništvu nekje sedem let. Razlogi, da otrok pristane v rejniški družini, je več; od nasilja, zasvojenosti, duševnih stisk ali preprosto nesposobnosti staršev, da vzgajajo otroka. Kot je v novi epizodi podkasta Na robu povedala Irena Zajc, socialna delavka, ki sicer na CSD ne dela na področju rejništva, je pa sama rejnica trem otrokom, enega od teh je posvojila, »se v zadnjem času zdi, da je vse več zasvojenosti. Težko bi rekla, kateri razlogi so najpogostejši, velikokrat gre za starše, ki svoje starševske vloge preprosto ne morejo izvajati tako, da bi otrok lahko rasel v zdravem okolju in imel pogoje za zdrav osebnostni razvoj«. Kot dodaja, otroci ne bi bili v rejništvu, »če bi bili starši okej«. Nasilje in alkoholizem v družini sta bila med drugim razloga, da je v rejništvo odšel tudi Dejan Zavec, boksarski prvak, ki je v podkastu spregovoril o tej izkušnji. »V rejništvu sem bil nekje od tretjega, četrtega razreda osnovne šole, pa potem do 18. leta.« Najprej pri 'teti', kot jo poimenuje, ki je imela že svojih pet otrok, nato še pri trenerju«.
June 5 · 33 min
Kaj še pomenijo diplomske naloge, če jih napiše jezikovni model? (Ernest Ženko)
Še pred leti je bilo glavno vprašanje zaključnih nalog plagiatorstvo in citiranje virov, danes pa uporaba generativne umetne inteligence in jezikovnih modelov. Če lahko danes seminarske in diplomske naloge napišejo jezikovni modeli, gotovo te danes ne odigrajo tiste vloge, ki so jo nekoč, je v novi epizodi podkasta Na robu povedal Ernest Ženko, profesor kulturne filozofije in vodja Centra za odgovorno umetno inteligenco. »Te naloge so neke vrste cehovski izpit, način, da dokažemo, da smo na svojem področju kompetentni in da lahko delamo in raziskujemo na njem, to področje poznamo dovolj, kar pomeni, da moramo iti skozi določene procese, ki jih moramo opraviti sami in se nečesa naučiti. Če skozi te procese ne gremo sami in ne dobimo kompetenc, potem je seveda vloga diplomske ali kakršnekoli druge naloge ali izdelka zelo dvomljiva.« Meni, da si tisti, ki je do diplome prišel s temi orodji, diplome ne zasluži. Pogovor vodi Beti Burger
May 22 · 36 min
Invalidnost povezujemo s trpljenjem, ne pa z užitkom, privlačnostjo in seksom
Spolnost je v družbi še vedno tabu, spolnosti pri ljudeh z oviranostmi pa še večji. V družbi namreč manjka reprezentacija spolnosti pri tej skupini. »Ljudje z oviranostmi so največkrat prikazani kot bodisi tisti, ki so 'ubogi', ali tisti, ki s svojo zgodbo navdihujejo, ki so nekaj posebnega. Manjka pa navadnih zgodb: da preprosto gre za osebe, ki imajo svojo karizmo, humor, prepreke, sram, potrebe, kakršne imamo vsi ljudje,« je v novi epizodi podkasta Na robu, kjer smo spregovorili o spolnosti pri ljudeh z invalidnostjo, povedal psihoterapevt in seksolog Jaka Sotlar. Tomaž Črnigoj se je pred sedmimi leti ponesrečil pri skoku z jadralnim padalom, ima paraparezo, nepopolno okvaro hrbtenjače. Nesreča se mu je pravzaprav zgodila na vrhuncu libida pri 22 letih. V podkastu Na robu je zaupal, da se je prvi dve leti počutil »precej manj moški«, da ni vedel, kaj pri intimi in seksu sploh še lahko pričakuje v prihodnosti. Pogovor vodi Beti Burger
May 8 · 34 min
Zakaj vztrajamo, ko boli: šport med trpljenjem in svobodo
Nekdanja olimpijska triatlonka Mateja Šimic in ultramaratonka Anja Deželak o telesu, bolečini, regeneraciji, notranji motivaciji in pritisku rezultatov. Anja Deželak, rekreativna maratonka, sicer grafična oblikovalka, ki jo mnogi poznajo pod vzdevkom Čipka, je v podkastu Na robu povedala, da si to vprašanje med hudimi napori postavi tudi sama. Njen najdaljši tek doslej je bil sto milj v hrvaški Istri, med drugim se je udeležila tudi ekstremnega triatlona v Avstriji. Mateja Šimic, nekdanja triatlonka, prva Slovenka na olimpijskem triatlonu (leta 2012 v Londonu), ki je svojo kariero sklenila pred desetimi leti, danes pa je biokemičarka, vodja laboratorija v Slovenski vojski, je povedala, da tovrstnih dvomov praviloma ni bilo: »Ker sem delala s srcem, ker me je osrečevalo. Imeli smo ekipo, s katero smo imeli vedno glavni cilj – denimo olimpijske igre – in ta glavni cilj smo si razdelili na vmesne cilje. Vedno sem se zato v življenju osredotočala na sam proces, če pa se je pojavil dvom, je bil ta ponavadi posledica prevelike fizične utrujenosti«. Pogovor vodi Beti Burger
April 24 · 34 min
Motnje hranjenja so utelešena oblika perfekcionizma
Perfekcionizem, ki je del osebnostne strukture, se pogosto v sodobni neoliberalni družbi kaže kot zaželena lastnost: kot disciplina, natančnost, delavnost in visoki standardi. A podoba je lahko zavajajoča, za posameznike, ki se nikoli ne počutijo, da so dovolj dobri, pa zelo obremenjujoča. Minea Rutar, raziskovalka na mariborski filozofski fakulteti na oddelku za psihologijo in sociologijo, ki se posveča tematiki perfekcionizma, je v podkastu Na robu povedala, da perfekcionizem ni zgolj prizadevanje za dobro opravljeno delo, temveč pojav, ki je tesno povezan z duševno stisko, pretirano samokritičnostjo in strahom pred neuspehom. Pogovr vodi Beti Burger
April 10 · 32 min
Priročniki za samopomoč so eskapizem, ukvarjanje s sabo je privilegij
V zadnjih letih so tudi v Sloveniji na vrhu lestvic priljubljenih in iskanih knjig pri nas priročniki za samopomoč, knjige, ki govorijo o bolečinah posameznikov. Njihova popularnost je med drugim posledica tega, da tudi založbe v te knjige večkrat investirajo večje marketinške vložke, jih izpostavljajo v vitrinah, prav tako se tudi po družbenih omrežjih vse bolj uveljavlja t. i. therapy talk, govorjenje o pomenu »dela na sebi«, kot je v podkastu Na robu pojasnila zgodovinarka, publicistka in založnica Manca Grgić Renko. Pogovor vodi Beti Burger
March 27 · 36 min
Menstruacija v senci kapitalizma: kako trg izkorišča menstruacijo in menopavzo (Tonja Jerele in Tjaša Franko)
Mlada raziskovalka Tonja Jerele in kulturna antropologinja Tjaša Franko v novi epizodi podkasta Na robu govorita o menstrualni stigmi, bolečini, vplivu trga na ženske telesa in menstrualni odsotnosti. Menstruacija je naravni fiziološki pojav, ki označuje začetek in konec rodne dobe. Poteka vsak mesec in traja približno od štiri do sedem dni. Ženske krvavimo skupaj nekje šest do sedem let svojega življenja, kljub temu da menstruacija in cikel močno zaznamujeta naše življenje (in življenje drugih), pa o svojih telesih še vedno vemo premalo. »Zaradi dolge zgodovine patriarhalnega zatiranja žensk je še danes eno najbolj prezrtih stanj,« je v podkastu Na robu povedala Tjaša Franko, kulturna antropologinja. Že samo poimenovanje menstruacije, ki je najbolj nevtralen izraz, z raznimi evfemizmi kaže na to, da je okrog te tematike še vedno prisotna določena stopnja sramu. »Prav s takšnimi izrazi dajemo to v polje molka, tega, o čemer se ne govori na glas. S tem se reproducira sram (sploh pri uporabi besede čišča), obenem pa je v javnosti močno prisoten medicinski diskurz, ki menstruacijo povezuje s higieno, z nečistim,« je pojasnila Tonja Jerele, druga gostja epizode podkasta Na robu, sicer mlada raziskovalka na FDV in podpredsednica Ženskega lobija Slovenije. Pogovor vodi Beti Burger
March 3 · 39 min
Zasvojenost: telefon je duda za odrasle
Kot družba imamo težave s prekomerno uporabo pametnih telefonov, a si to težko priznamo: tako mladostniki kot tudi odrasli. »Lažje je živeti v nevednosti, ker, ko vidimo naš screen time oz. čas, preživet na zaslonih, ugotovimo, da jih ne uporabljamo le zato, ker jih potrebujemo, ampak so ti prevzeli nadzor nad nami. Velikokrat želimo na telefonu le nekaj preveriti, pa se ujamemo v podrsavanju, da na koncu niti ne vemo več, kaj smo želeli preveriti,« je v tokratni epizodi podkasta Na robu povedala Mija Repenšek, svetovalka na Centru Logout, magistrica partnerskih in družinskih študij. Pogovor vodi Beti Burger
February 24 · 34 min
Poznam takšne moške, ki bi bili duhovniki, če ne bi bilo celibata (Judit Andrejek)
Postni čas je za vernike priprava na veliko noč. V tem času so zelo priljubljene akcije, kot je 40 dni brez alkohola, ali pa odpovedovanje mesu, mlečnim izdelkom, kavi. Evangeličanska duhovnika Judit Andrejek, ki se je pred dobrimi 12 leti iz Madžarske preselila v Slovenijo, je za podkast Na robu povedala, da je seveda dobro, da se v tem času ljudje odpovedo ali zmanjšajo vnos sladkorja, kave ali uporabo zaslonov, a da ni vprašanje, čemu se odpovedo, ampak zakaj. Pogovor vodi Beti Burger
February 13 · 47 min
Kako aplikacije za zmenke vplivajo na izbiro partnerja? (Anamarija Šiša)
Spoznavanje partnerjev se je v primerjavi s preteklostjo precej spremenilo. Od leta 2009, ko se je pojavila prva aplikacija za zmenke grindr, namenjena skupnosti LGBTQ, so se zmenkarije vse bolj začele seliti v digitalno okolje. Vse več parov se danes spozna digitalno, tudi prek aplikacij za zmenke, četudi je dejstvo, kot opozarja doktorica znanosti Anamarija Šiša s FDV, da je težko potegniti ločnico med spoznavanjem s pomočjo digitalnih medijev in spoznavanjem v živo. Pogovor vodi Beti Burger
January 30 · 42 min
Obsedenost z videzom: sprejeli smo idejo, da lahko popravimo vse, kar nas moti (Metka Kuhar)
Socialna psihologinja dr. Metka Kuhar pravi, da se na staranje danes že gleda kot na napako. In da starejša telesa ne služijo tako dobro kapitalizmu. Lepotni ideali obstajajo od nekdaj, vendar se spreminjajo in niso univerzalni. Zdi se, da je sodobna družba še bolj obsedena z zunanjo podobo kot nekoč. Deloma k temu prispevajo digitalni mediji, saj je kultura in družba še bolj vizualna in virtualna. »Nekoč smo gledali podobe idealiziranih teles v revijah, kakšnih oglasih, izpostavljenost je bila manjša. Tudi supermodelov je bilo le nekaj,« je poudarila socialna psihologinja Metka Kuhar, ki je bila gostja v podkastu Na robu. V virtualni digitalni kulturi, v kateri našo pozornost usmerjajo algoritmi, ki preferirajo določene standarde, uniformirane podobe, t. i. ideale, smo temu izpostavljeni ves čas. Oglasni panoji, družbena omrežja, vplivnice in vrstniki, ne nazadnje se ljudje primerjamo tudi z izboljšanimi, 'olepšanimi' oziroma filtriranimi verzijami sebe. Obsedenost z videzom je povezana z družbenimi okoliščinami, ki to precej izrazito spodbujajo. »Na telo se gleda kot na neki predmet, na objekt, ki zahteva stalno pozornost in nadzor ter izboljšave, popravljanje, korigiranje. Telo je nekaj, kar ima vrednost, tudi za naš jaz,« je opozorila sogovornica. Pogovor vodi Beti Burger
January 16 · 31 min
Ko spanje postane trud: kako prekiniti začarani krog nespečnosti (Vita Štukovnik)
Brez spanja ni življenja. Priporočila kažejo, da naj bi odrasli spali med sedem in devet ur, a zadnje meritve na nacionalni ravni pri nas, ki jih je NIJZ izvedel lani, lažejo, da slabih 40 odstotkov Slovencev ne dosega tega kriterija vsaj sedmih ur (zdravega) spanja. »Ob tem slabih 40 odstotkov ljudi nima rednega časa oziroma ritma vstajanja, več kot polovica jih navaja, da preko dneva niso spočiti,« je v podkast Na robu povedala strokovnjakinja na tem področju klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik. Dodala je, da je prav spočitost oz. občutek osveženosti preko dneva, ki je sicer povezan z različnimi dejavniki, gotovo eden tistih, ki vpliva na kakovost spanja. Podatki so pri mladostnikih še slabši, meritve na nacionalni ravni kažejo, da slovenski srednješolci spijo zelo malo. Med šolskim tednom zgolj vsak peti spi dovolj. Več kot 80 odstotkov slovenskih 15- do 17-letnikov med tednom ne dosega kriterija vsaj devetih ur spanja. In podobno ugotavljajo tudi v zadnjih razredih osnovne šole. Pogovor vodi Beti Burger
January 2 · 37 min
Država revščino vedno vzame za negativen primer lastnega neuspeha (Vesna Leskošek)
Razlogi, da nekdo pade v revščino, so kompleksni. Eden od pomembnih so družbene neenakosti. Številni otroci se že rodijo v revno okolje. »Ko se znajdete na dnu, se tam kopičijo vse slabe stvari: slabi stanovanjski pogoji, življenje v slabših soseskah, nizko plačilo za delo, nižja izobrazba,« je v podkastu Na robu pojasnila dr. Vesna Leskošek, pred kratkim upokojena profesorica na fakulteti za socialno delo, ki se že desetletja med drugim ukvarja s problematiko revščine. Podatki sicer kažejo, da ima Slovenija nizko stopnjo tveganja revščine otrok. Podatek za skupino otrok, starih od nič do 17 let, kažejo, da je stopnja tveganja nižja od povprečja stopnje tveganja revščine pri nas, ki je bila leta 2024 13,2-odstotna. »Otroci so sicer na boljšem, ampak vsak reven otrok šteje – vsak otrok, ki živi v revščini, bi moral za državo predstavljati problem. Za državo, ki si želi biti uspešna, ustvarjalna, inovativna, je pomembno, da je sposobna v svoje ambicije vključiti vse ljudi. Pomembno je, da ujame vsakega otroka, ker je vsak otrok, ki živi v revščini, sposoben prispevati k blaginji, k dobrobiti, če ima priložnost.« Pogovor vodi Beti Burger
Dec 19, 2025 · 40 min
Seksualnost se je ločila od partnerstva, nekateri nimajo potrebe po partnerju (Mirjana Ule)
Socialna psihologinja Mirjana Ule opozarja, da ko so ljudje pripravljeni na partnerstvo, je bazen potencialnih partnerjev skoraj izpraznjen. Število samskih zadnja leta, desetletja narašča. Razlogi za to so večplastni, treba jih je gledati širše – začeti je treba s spremembami, ki so se zgodile v življenjskem poteku, pravi socialna psihologinja Mirjana Ule. »Naše raziskave kažejo, da se ljudje tako za samskost kot tudi za otroke in družino ter druge dejavnosti ne odločajo zelo dolgoročno in zavestno. Odločitve so kratkoročne – do nadaljnjega – in zato niso zelo stabilne,« je povedala v podkastu Na robu. To pomeni, da dobijo neko službo, a ne vedo, za koliko časa. Imajo partnersko zvezo, a ne vedo, za koliko časa. »Vse odločitve so zaradi fleksibilnosti in fluidnosti negotove, lahko pa jih razumemo tudi kot okoliščine, ki povečajo svobodo: da lahko bolje izbirajo in spreminjajo svoje življenjske sloge in poteke. Za tiste, ki si želijo partnerske zveze, pa je zaradi okoliščin ne morejo vzpostaviti, je samskost na neki način usoda. Za druge – teh je po raziskavi, ki smo jo opravili pred leti, le nekje pet odstotkov – pa je samskost izbira.« Pogovor vodi Beti Burger
Nov 19, 2025 · 41 min
Ženske na podeželju večkrat same reproducirajo tradicionalne patriarhalne vzorce
Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Ipesu, je pojasnila, da se žal položaj žensk na podeželju, ki so trojno obremenjene, ne izboljšuje. Poskusi zmanjšanja temeljnih pravic žensk – reproduktivnih, redefiniranja družinskih politik, populističnih gibanj, ki nasprotujejo enakosti spolov – še bolj občutijo ženske, ki živijo na podeželju, je v podkastu Na robu opozorila Ana Pavlič, programska direktorica in raziskovalka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (Ipes). »Podeželje je namreč območje, kjer ti zelo tradicionalni, celo nasilni, mizogini, seksistični vzorci vedenja, mišljenja in delovanja vztrajajo že najdlje časa in so najbolj trdovratni. Težko jih je spremeniti, saj ženske tam živijo v zelo zaprtih skupnostih, in kljub temu da opravijo ogromno količino dela – ne le vidnega, ampak tudi nevidnega –, ostajajo ekonomsko podrejene in ostajajo v življenju, v katerem njihova vloga ali doprinos ni prepoznan,« opozarja sogovornica. Ko sicer govorimo o podeželju, je treba poudariti, da pri nas polovica ljudi živi na podeželju, pravzaprav sta pri nas le dve urbani središči: Ljubljana in Maribor. Torej ne govorimo o maloštevilnih skupnostih.

Showing 1–20 of 22 episodes