Skip to content
Artwork for Po železni cesti

Po železni cesti

RTVSLO - Radio Maribor

Podkast Po železni cesti nas popelje v čas pred 180 leti, ko je iz Gradca v Celje po novozgrajenem kraku južne železnice na slovensko ozemlje pripeljal prvi vlak. Lokomotivi pa sta pripeljali ne le vagone, temveč tudi novo dobo in s tem številne spremembe, ne le v gospodarskem, ampak tudi v širšem družbenem okolju. V podkastu, ki ga pripravlja Stane Kocutar, lahko slišite zgodbe o ljudeh in železnici od leta 1846 naprej.

Play
  • 8 episodes
  • Avg 26 min
  • Slovenian
  • July 20 · 35 min

    Naslednja postaja: hitra železnica, 8. del

    Kako je železnica oblikovala slovenski prostor in vsakdanje življenje, raziskuje Marko Košir, avtor številnih monografij o zgodovini južne železnice. V prepletu zgodb ljudi, tehnike in družbenega življenja bomo med drugim izvedeli, zakaj so gospodinje vzdolž proge odlično poznale vozne rede vlakov in ali bomo od Maribora do Ljubljane z vlakom lahko kdaj potovali le eno uro. Na fotografiji Marko Košir (foto: Stane Kocutar)

  • July 14 · 29 min

    Celje: po tirih do razcveta, 7. del

    Maribor in Celje sta bili prvi slovenski mesti na osi južne železnice. Do odprtja odseka proti Ljubljani leta 1849 je bilo Celje tudi za okoli tisoč dni njena končna postaja. Samo leto dni prej – leta 1845 - je stekla povezava med Dunajem in Prago. Tako je železnica povezala tudi slovenske in češke dežele. Tik pred prelomom stoletja so v Pragi ustanovili Češko podružnico Slovenskega planinskega društva in zanimanje za »slovansko Švico« je naraslo tudi zaradi ugodne železniške povezave.

  • July 7 · 22 min

    Cug za Prlekijo, 6. del

    Južna železnica Dunaj−Trst je ponudila priložnost, da se z njo povežejo tudi kraji vzhodno in zahodno od njene trase. Tako imenovano prleško progo od Pragerskega proti Ormožu in naprej proti Budimpešti so začeli graditi istega leta, ko je južna železnica dosegla Trst. Društvo Prleški železničar ohranja spomin na povezavo med ljudmi in železniško progo, ki jim je približala svet. Na fotografiji: Janko Korpar in mag. Franc Zemljič, Društvo za ohranjanje dediščine Prleški železničar Osluševci (foto: Stane Kocutar)

  • June 30 · 26 min

    Oče, uniforma in blaginja, 5. del

    »Ko je oče dobil službo pri železnici, je to za celotno družino pomenilo velik socialni preskok,« pravi pisatelj Tone Partljič. Spominja se tudi posebnega privilegija, t. i. režijske izkaznice, s katero je bilo mogoče popolnoma brezplačno ali pa z zajetnim popustom potovati po celotni državi. Spomin na to se pogosto znajde tudi v njegovi literaturi, več pa bomo izvedeli v 5. epizodi. Na fotografiji: Pisatelj Tone Partljič, sin železničarja (Foto: Stane Kocutar)

  • June 23 · 22 min

    Več kot le kurjač, 4. del

    Delo pri železnici je neredko pustilo pečat celotni družini. Tudi pri Miklovih v Dogošah pri Mariboru. Oče Silvester je bil kurjač na parni lokomotivi. Nekoč je v enem samem delovnem dnevu v peč zmetal 25 ton premoga, ob neki drugi priložnosti je – kot kurjač - nastopil v filmu. Železnici se je zapisal tudi sin Milan, kako pa je vse skupaj doživljala mama Erika?

  • June 16 · 22 min

    Železniški Šentjur, 3. del

    Železnica je spreminjala majhne vasi v razvite kraje. Tokrat smo se ustavili v Šentjurju, ki se je razvil prav zaradi tega, ker je pred 180 leti dobil železniško postajo, danes pa zgodovino in dediščino njenih začetkov ohranjajo v Muzeju južne železnice. Na fotografiji upokojeni železničar Miha Bučar, ki je vso svojo poklicno pot zbiral zgodovinske predmete in dokumente, povezane z južno železnico Dunaj–Trst in pred 26 leti ustvaril Muzej južne železnice v Šentjurju. (Foto: Stane Kocutar)

  • June 9 · 20 min

    Amerikanski most, 2. del

    Pri gradnji južne železnice so morali premagati več naravnih in drugih ovir, med njimi zamočvirjeno Pesniško dolino in reko Dravo. Načrte za most v Mariboru je inženir Karl Gega našel v Združenih državah Amerike, od tam so prišle tudi prve lokomotive. Tako je železnica postala ena prvih globalnih zgodb pri nas.

  • June 2 · 32 min

    Prvi vlak, 1. del

    Drugega junija 1846 je prvi vlak po novi južni državni železnici pripeljal v Maribor in Celje. Kako so načrtovali in gradili progo Gradec-Maribor-Celje, kaj je pomenila popolna novost tedanje dobe in kako so »železno pošast« sprejeli ljudje?

Showing 1–8 of 8 episodes