transcript
show notes
Na Islandiji je izročilo o skritih ljudeh, imenovanih huldufólk, še danes živo. Gre za po ljudskem verovanju nevidna bitja, ki prebivajo v skalah in gričih, zaradi njih pa naj bi že marsikje spremenili celo traso ceste. Na to izročilo se navezuje tudi naslov novega filma Mihe Hočevarja, v katerem se Islandec brez spomina in potnega lista znajde med pisano druščino iz ljubljanskega predmestja. Hočevar je pred četrt stoletja posnel Jebiga, enega kultnih slovenskih filmskih prvencev, njegova komedija Gremo mi po svoje pa ostaja drugi najbolj gledani slovenski film vseh časov. Scenarij za Skrite ljudi je napisal skupaj s srbskim scenaristom Srđanom Koljevićem, v eni izmed vlog pa nastopa tudi režiserjev oče, igralec Janez Hočevar - Rifle. Film se poigrava z žanrskimi pričakovanji, prepleta skrivnostnost in humor, v na videz lahkotni zgodbi pa odpira tudi vprašanja identitete, predsodkov in družbenih delitev. O tem, kako uspešno združuje vse te prvine, razmišlja Muanis Sinanović.
