
Jan Cvitkovič: Vedno sem cenil ulično inteligenco
Več kot 30 let je minilo, odkar je Jan Cvitkovič še v študentskem naselju napisal scenarij za film Rop stoletja. Zanj je prejel Grossmanovo nagrado in dovolj denarja, da je popravil zaganjač na starem wartburgu. In tako se je začelo. Arheolog po poklicu je postal filmar, scenarist, režiser in tudi igralec, čeprav meni, da za igranje ni dovolj dober. V zgodovino slovenskega filma se je zapisal s filmi, kot so V leru, Kruh in mleko, Odgrobadogroba, Arheo, Šiška Deluxe in Družinica. V filmu Gram srca je med ljubljanskimi narkomani iskal kaj lepega. Konec oktobra pride v kinematografe njegov novi celovečerni film Hotel Alkohol. Samooklicani blokovski tip že nekaj let živi v Koprivi na Krasu, v hiši, v kateri je živela njegova nona. Kadar nima projektov, nekaj časa lenari, potem začne fizično delati – v gozdu, vinogradih. To, da vstane ob petih zjutraj in dela, mu ustreza. Prija mu ta normalni ritem življenja. Leta 2008 je izšel njegov pesniški prvenec Lačna žival, še vedno se mu zgodi pesem in ko se, jo napiše, tako kot na Facebooku zapisuje svoje resnične prigode. Te bodo kmalu izšle pri založbi Beletrina, naslov knjige, kot je vedel že davno, pa bo Vse je normalno. Janov glasbeni izbor: Fabrizio De Andrè - Andrea Tomaž Pengov - Črna pega Goribor - Više se ne bojim