Skip to content
Artwork for Na tankem ledu
ScienceEarth Sciences

Na tankem ledu

Metina lista

Na tankem ledu je podkast, v katerem znanstvena komunikatorka Zarja Muršič in novinarka Katarina Oblak preverjata, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma.

Play
  • 10 episodes
  • Avg 32 min
  • Slovenian
  • January 1 · 32 min

    Na tankem ledu 009: Podnebni pregled leta, 1. del

    Zarja skupaj z ekipo oddaje ARŠO na Radiu Študent in podkastom Na tankem ledu razpravlja o glavnih podnebnih novicah preteklega leta. #NaTankemLedu Z Anžetom Medvedom z Agencije RS za okolje (ARSO) raziskujemo, kakšno vreme smo imeli v letu 2024, sprehodimo se od rekordno toplega junija do silovitih neurij, na koncu govorimo tudi o tem, kaj nam povedo dolgoročni podnebni trendi. V pregledu izpostavimo paradoks človeških emisij: zakaj količina ogljikovega dioksida v ozračju še vedno rekordno narašča, čeprav smo globalno dosegli plato pri izpustih? Odgovor se skriva v naravnih ponorih. V nadaljevanju oddaje preverimo še stanje biodiverzitete: kako segrevanje že vpliva na kmetijstvo, zakaj se podnebni pasovi premikajo in zakaj so koralni grebeni dosegli točko preloma. Hvala Boži, Sergeju in Luki za družbo in prijeten pogovor. To je prvi del letnega pregleda. Drugi del, ki se posveča tehnološkim rešitvam, je že na voljo v podkast aplikacijah. ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Dec 25, 2025 · 40 min

    Na tankem ledu 008: Podnebni pregled leta, 2. del

    Zarja skupaj z ekipo oddaje ARŠO na Radiu Študent razpravlja o glavnih podnebnih novicah preteklega leta. #NaTankemLedu Z Anžetom Medvedom z ARSO raziskujemo, kaj so v meteorologijo prinesla orodja umetne inteligence in kakšne so letošnje novosti na področju spremljanja vremena pri nas. V pregledu izpostavimo zadnje podatke o tem, kako je sončna energija dosegla točko preloma, ki bo po svetu še pospešila investicije in gradnjo sončnih elektrarn. Nadaljujemo s podatki in razvojem na področju shranjevanja elektrike v baterijah. Govorimo tudi o 10-letnici Pariškega sporazuma in prelomnem mnenju Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je poudarilo, da neukrepanje proti podnebnim spremembam krši človekove pravice in da so države odgovorne za nadzor nad podjetji, ki povzročajo škodo v nekem okolju. Dotaknemo se tudi nedavno umaknjene raziskave, ki je napovedovala stroške podnebnega neukrepanja, a je vsebovala nekaj napačnih podatkov. Hvala Boži, Sergeju in Luki za družbo in prijeten pogovor. Prvi del pogovora, kjer govorimo o vremenskih trendih in emisijah, lahko poslušate na spletni strani Radia Študent. ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Dec 23, 2025 · 25 min

    Na tankem ledu 007: Naredimo praznike spet posebne, 2. del

    Zarja se poda na pot raziskovanja tistega, kar dela praznike posebne: vedno manj pogost sneg in božično drevo. #NaTankemLedu Začnemo pri megli. Čeprav se nam je morda še v začetku decembra zdelo, da se je vlekla v nedogled, meteorolog Anže Medved (ARSO) razkriva presenetljiv podatek: megle je danes v Ljubljani bistveno manj kot v času težke industrije v 70. letih. Manj spodbudni pa so podatki o snegu. Snežna odeja se vsako desetletje tanjša, beli božiči pa postajajo spomin preteklosti. Nas bo letos narava vseeno presenetila? V drugem delu vstopimo v dnevne sobe in razmišljamo o dilemi: naravna ali umetna smreka? Z direktorico Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc spoznavamo, od kod prihajajo božična drevesa in opozarjamo, da odslužena smreka nikakor ne sodi na rob gozda. Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Igor Karlovits je s pomočjo analize življenjskega cikla izračunal, koliko let morate vztrajati pri plastičnem drevesu, da se odkupite naravi. Dodatni viri: Časovni trag višine znega na božično jutro (ARSO) The overlooked benefits of real Christmas trees What lives in my Christmas tree? ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Dec 22, 2025 · 31 min

    Na tankem ledu 006: Naredimo praznike spet posebne, 1. del

    Božično-novoletni prazniki so vse bolj povezani z obiljem in prekomerno potrošnjo. V praznični epizodi podkasta Na tankem ledu se s strokovnjakoma pogovarjamo o vplivu prazničnih običajev in navad na okolje. V prvem delu podkasta gostiva profesorico dr. Andrejo Vezovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, s katero razmišljava o simbolni vlogi hrane, prazničnem izobilju in sodobnih prehranskih vzorcih. Sogovornica poudarja, da vprašanje trajnosti ni vezano zgolj na praznične obroke, temveč predvsem na vsakodnevne prehranske prakse, zlasti na prekomerno rabo živil živalskega izvora in visoko procesirane hrane, ki imajo negativne okoljske, zdravstvene in etične posledice. Kako torej razmišljati o prehranski prihodnost? Drugi del epizode je posvečen prazničnemu obdarovanju, ki je še vedno zelo »plastično« – od plastičnih daril do plastične embalaže. Po odgovore sva se odpravili na Kemijski inštitut, kjer sva se z dr. Igorjem Karlovitsem, strokovnjakom za embalažo, pogovarjali o tem, kje vse najdemo mikroplastiko, trenutnem stanju znanstvenih raziskav o njenem vplivu na človeško zdravje ter o možnostih recikliranja in ponovne uporabe materialov. Okoljske novice V novicah tokrat o rahljanju okoljskih standardov in delavskih pravic, ki jih uvaja nedavno sprejeti zakonodajni sveženj Omnibus I, ter o uvedbi pavšalne dajatve v višini treh evrov za uvoz kitajskih pošiljk, vrednih manj kot 150 evrov. Viri: SURS: Prodaja v veselem decembru Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano Christmas food waste IPCC report: Climate Change and Land ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Dec 12, 2025 · 45 min

    Na tankem ledu 005 – Kako rešiti raznoživost?

    Zarja spoznava rešitve za zaščito in ohranjanje biodiverzitete. #Na tankem ledu S01E05 V tokratni epizodi podkasta raziskujemo, kako ohraniti in zaščititi biodiverziteto ali pestrost življenja. Govorimo o tem, zakaj reševanje posamezne ogrožene vrste ni dovolj in raziskujemo, zakaj moramo varovati celotne življenjske prostore in zapletene mreže odnosov v naravi, ne le njenih posameznih delov. S prof. Borisom Kryštufkom (Prirodoslovni muzej Slovenije), dr. Urško Koce (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) in dr. Alom Vrezcem (Nacionalni inštitut za biologijo in Prirodoslovni muzej Slovenije) analiziramo, kako lahko ohranimo čim bolj raznolika okolja. Dotaknemo se tudi vprašanj o uporabi biotehnologije za ponovno obujanje živalskih vrst ter spoznamo, kaj so na naravi temelječe rešitve. Na koncu sogovorniki delijo še svojo vizijo prihodnosti. ki sega od novega razsvetljenstva do nujnosti sodelovanja vseh družbenih skupin. Aktualne okoljske novice: Izpusti toplogrednih plinov na Kitajski so zelo verjetno dosegli plato, zakaj in kje se izpusti še vseeno povečujejo in o tem, da so se ministri in ministrice EU zavezale za 90 % znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040. Viri: Podnebne spremembe in izginjanje narave – prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Nov 27, 2025 · 53 min

    Na tankem ledu 004 – Kriza raznoživosti

    Zarja se sprašuje, ali živimo v času šestega velikega izumiranja. #Na tankem ledu S01E04 prof. dr. Boris Kryštufek V tokratni epizodi podkasta raziskujemo pomen biodiverzitete ali pestrosti življenja na različnih ravneh – od genetske raznolikosti znotraj vrste do raznolikosti ekosistemov dr. Urša Koce S prof. Borisom Kryštufkom (Prirodoslovni muzej Slovenije), dr. Urško Koce (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) in dr. Alom Vrezcem (Nacionalni inštitut za biologijo in Prirodoslovni muzej Slovenije) analiziramo, kako se je skozi zgodovino spreminjal odnos človeka do narave in kakšen je ta odnos danes. Na začetku spoznamo pojem biodiverzitete. Večji del pogovora namenimo vprašanju, ali je biološka raznolikost v krizi. Ali smo ljudje z našim delovanjem pripeljali ostale vrste do šestega obdobja množičnega izumiranja? V pogovoru razpravljamo o zaskrbljujočem pospeševanju hitrosti izumiranja vrst. Spoznamo tudi nekaj novih vrst, ki so prišle k nam tudi zato, ker se naše ozračje segreva. dr. Al Vrezec V naslednji epizodi se bomo posvetili vprašanju, kaj pomeni, če neka vrsta izgine iz nekega okolja in kako počasi ta izumiranja vodijo v osiromašenje združb. Vprašali se bomo, kako lahko zaščitimo raznoživost. Aktualne okoljske novice: Na kratko o COP30 in super proteini arktičnih kitov, ki preprečujejo nastanek rakov celich pri ljudeh. Viri: Podnebne spremembe in izginjanje narave – prepleteni krizi, ki terjata skupne rešitve ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Oct 23, 2025 · 33 min

    Na tankem ledu 003 – Zelena energetsko-ekonomska uganka

    Zarja in Katarina se sprašujeta, zakaj ni hitrejšega prehoda k podnebju prijaznejšemu delovanju, ko vendar že poznamo mnogo rešitev za podnebno krizo, lahko na primer aktiviramo obnovljive vire. #NaTankemLedu S01E03 V novi epizodi podkasta Na tankem ledu gostimo dr. Aljošo Slameršaka (Policy Lab, Avtonomna univerza v Barceloni), s katerim raziskujemo ključne ekonomske ovire razogljičenja. Ugotavljamo, da problem ni v tehnologiji, temveč v njenem vklapljanju v naš trenutni družbeno-ekonomski sistem. Ključna teza, ki jo predstavi Aljoša, je, da prehod na obnovljive vire ni dovolj dobičkonosen za trg. Predvsem smo se preveč osredotočali na samo ceno elektrike, ne pa na to, koliko dobičkov prinese obnovljiv način pridobivanja energije v primerjavi s fosilnimi gorivi. Pri tem se sklicuje na knjigo Bretta Christophersa Cena je napačna – The Price is Wrong. Aljoša pojasnjuje, da obnovljivi viri prinašajo prihranke, ne pa visokih prihodkov, kar velja za fosilna goriva. Ta premik – od dobička k prihrankom – ni v interesu energetskih družb in trga, saj ruši ustaljene gospodarske modele. Razogljičenje zahteva reorganizacijo celotnega sistema. Pri tem se moramo vprašati, kaj so naše prioritete. Želimo biti odvisni od tehnologij in se zanašati na ekonomski model dobička ali si želimo več avtonomije, decentraliziranosti in več pozornosti in skrbi za nujne potrebe družbe, kot je skrbstveno delo? Aktualne okoljske novice: Na koncu z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da zelenost oceanov bledi, fitoplankton pa strada. Se slišimo čez 14 dni! Viri: Brett Christophers: The Price is Wrong Ember: Global Electricity Report 2025 Ember: Global Electricity Mid-Year Insights 2025 Skok rasti izpustov ogljikovega dioksida ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Oct 9, 2025 · 23 min

    Na tankem ledu 002 – Tehnološke čarobne palčke

    Zarja in Katarina tokrat raziskujeta tehnološke rešitve, ki naj bi pripomogle k blaženju podnebnih sprememb. #NaTankemLedu S01E02 Dr. Aljoša Slameršak Naša družba že več kot 100 let vztrajno polni “kad” ozračja s toplogrednimi plini, kar nas je pripeljalo do točke preloma in v čas nepredvidljivih dogodkov. Gost podkasta je podoktorski raziskovalec na Avtonomni univerzi v Barceloni in član Policy Laba dr. Aljoša Slameršak, ki se ukvarja z modeliranjem različnih scenarijev prihodnosti, Pojasni nama, da so že v 70. letih prejšnjega stoletja podjetja fosilnih goriv vedela za podnebne posledice. Namesto ukrepanja so raje zasejala dvom in spodbujala rešitve, ki ohranjajo stanje tako, kot je. V podkastu se posvetimo dvema tehnološkima rešitvama in sicer: Tehnologijam za zajem in shranjevanje ogljika: Bi lahko “sesalci” ogljik zajeli pri viru ali neposredno iz zraka in ga shranili pod zemljo? Tehnologija, ki obeta, da bo ulovila vse izpuste, se zaenkrat sooča z visokimi stroški, energetsko potratnostjo in še neznanimi tveganji skladiščenja. Ko prilagajanje ni več dovolj, se zatekamo k drastičnim posegom v Zemljin podnebni sistem. Govorimo o metodah, kot je upravljanje sončnega sevanja, kjer s pomočjo aerosolov simuliramo vulkanske izbruhe, da bi začasno ohladili planet – a to lahko povzroči še več okoljskih problemov, kot je na primer zakisanje tal. V naslednji epizodi bomo govorili o tem, zakaj se raje še bolj ne osredotočimo na že preverjene in čiste rešitve, kot so obnovljivi viri energije? Aljoša poudarja, da je ključ v tem, da tehnologij ne smemo gledati zgolj kot na apolitične pripomočke. Moramo se vprašati: na kakšen način se ta tehnologija vklopi v naš družbeno-ekonomski sistem in ali zadovoljuje človeške potrebe? Aktualne okoljske novice: Na koncu se dotaknemo tudi mednarodnega dneva ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani (Slovenci smo sicer boljši od povprečja EU, a še vedno zavržemo 35 kg hrane na osebo letno!) ter se poklonimo primatologinji Jane Goodall. Njeno delo in vizija sta lahko navdih tudi za iskanje rešitev podnebne krize. Se slišimo čez 14 dni! ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Sep 24, 2025 · 42 min

    Na tankem ledu 001 – Ali potovanja po svetu stanejo planet?

    Zarja in Katarina raziščeta turizem in njegove pritiske na okolje ter podnebje. #NaTankemLedu S01E01 V prvi epizodi podkasta Na tankem ledu raziskujeva eno najhitreje rastočih industrij – turizem – in se sprašujeva, ali je potovati sploh še etično in ali lahko turizem postane zelen in trajnosten. O tem se pogovarjava z Majo Turnšek, izredno profesorico in raziskovalko s Fakultete za turizem na Univerzi v Mariboru, in Robertom Fletcherjem, profesorjem z Univerze Wageningen na Nizozemskem. dr. Maja Turnšek Za nami je še ena rekordna turistična sezona. Julija je Slovenijo obiskalo največ turistov doslej. O podobnih številkah poročajo tudi iz drugih držav, denimo Španije, kjer so se protestniki s transparenti »Turisti, pojdite domov« po glavnih ulicah Barcelone sprehajali še pred začetkom glavne sezone. Pritisk turizma na nekaterih območjih postaja nevzdržen. Primanjkuje dostopnih stanovanj, primanjkuje pitne vode. To so najbolj očitne posledice prekomernega turizma, še zdaleč pa ne edine. Kaj neskončna rast turizma pomeni za že tako ranljivo podnebje in naravo? Globalno gledano turizem prispeva med 8 in 10 % vseh letnih emisij toplogrednih plinov, pri čemer največji delež, kar 75 do 80 %, pripišemo letalskemu prometu. Sogovornica in sogovornik ponujata praktične rešitve – od počasnega potovanja z vlakom, potovanja v bližnje kraje do izbire resnično trajnostnih ponudnikov. Maja Turnšek poudarja, da je mogoče ogljični odtis nastanitev zmanjšati celo za 90 % z enostavnimi spremembami, denimo s prehodom na obnovljive vire energije. Robert Fletcher pa predstavi viziji »odrasti« v turizmu in »osnovnega dohodka za naravo in podnebje« – rešitivi, ki bi omogočili pravičnejšo razdelitev koristi turizma. dr. Robert Fletcher Čeprav sta oba na osebni ravni pogosto preplavljena s slabo vestjo ob potovanjih, poudarjata, da breme ne sme biti izključno na posamezniku in posameznici. Turizem je sistemski problem, ki zahteva sistemske rešitve. Ključni igralci so vlade in odločevalci, ki imajo moč in odgovornost, da postavijo jasne okvire za bolj trajnostno in pravično prihodnost. Na koncu pa še dve novici o povezavi med giganti fosilne industrije in vročinskimi valovi ter o zmanjševanju ogljičnega odtisa kakavovcev s zasajanjem dreves, ki jim nudijo senco. Dodatno branje: Fletcher, R., Mas, I. M., Romero, A. B., & Blázquez-Salom, M. (Eds.). (2020). Tourism and degrowth: Towards a truly sustainable tourism. Routledge. Turnšek, M., Pogačar, T., Kovačič Lukman, R., Lesjak, M. in Bajić, M. (2024). Turizem in blaženje podnebnih sprememb: oblikovanje modela ocene ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji, in priporočil za zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem turizmu. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. Nacionalno informacijsko središče za turizem ———————————— Na tankem ledu je podkast o tem, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. Gostiteljici sta dr. Zarja Muršič in Katarina Oblak.

  • Sep 12, 2025 · 1 min

    Na tankem ledu

    Na Metino listo prihaja nov okoljski podkast Na tankem ledu. V njem znanstvena komunikatorka Zarja Muršič in novinarka Katarina Oblak preverjata, kako naša družba lovi ravnotežje na planetu, ki smo ga pripeljali do točke preloma. V podkastu iščeta odgovore na pereča vprašanja: Je trajnostni turizem mogoč? Nas lahko reši tehnologija ali moramo spremeniti sebe? In kaj se zgodi, ko vrste za vedno izginejo? … Na tankem ledu je okoljsko usmerjen podkast, ki z jasnimi razlagami, intervjuji z znanstvenicami in znanstveniki ter analizami aktualnih dogodkov naslavlja podnebne in okoljske izzive. V vsaki epizodi bomo predstavili tudi aktualne podnebne okoljske novice. Vsebina krepi okoljsko pismenost, razume znanost kot orodje za iskanje rešitev in spodbujala informiran dialog med znanostjo in javnostmi.

Showing 1–10 of 10 episodes