Skip to content
Artwork for Literarni večer

Literarni večer

RTVSLO – Ars

Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.

Play
  • 48 episodes
  • a few times a week
  • Avg 45 min
  • Slovenian
Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.
  • Tuesday · 45 min

    Zorko Simčič: Odhojene stopinje

    Starosta slovenskih književnikov - pesnik in pisatelj, esejist in dramatik Zorko Simčič se je rodil 19. novembra 1921 v Mariboru, po vojni je emigriral in postal vodilni slovenski književnik v tujini, po osamosvojitivi Slovenije pa je je vrnil v matično domovino. Tu so njegova besedila začela izhajati šele v devetdesetih letih, najprej roman Človek na obeh straneh stene iz leta 1957, ki sodi med najpomembnejša dela vse slovenske povojne književnosti. Pisal pa je še v pozni starosti: več kot 700 strani obsegajoča epopeja Poslednji deseti bratje je izšla leta 2012. Ob 105. rojstnem dnevu Zorka Simčiča bomo ponovili Literarni večer iz leta 1994, ki ga je ob izidu izbora njegovih proznih in dramskih besedil Odhojene stopinje pripravila Vida Curk. Avtorica scenarija Vida Curk, pripovedovalec Zorko Simčič, igralci Mojca Ribič, Maja Sever in Brane Grubar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonska mojstrica Gabrijela Čepič. Režiser Jože Valentič. Posneto junija 1994.

  • November 12 · 47 min

    Matjaž Kmecl: Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta

    Oddajo posvečamo Matjažu Kmeclu, slovenistu, literarnemu zgodovinarju in teoretiku, pisatelju, dramatiku, politiku, akademiku. Sedmega novembra je namreč preminil in nam zapustil, med številnimi drugimi besedili, tudi umetniško pripoved Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta. Prvič, leta 1977, je monodramo na odru gledališča Glej interpretiral Rudi Kosmač, nato so jo posneli tudi v studiu Radia Slovenija v režiji Žarka Petana. V šegavo resnem slogu Matjaža Kmecla, včasih tudi samoironičnem, poslušamo slovenski mit o Lepi Vidi. Igralec Rudi Kosmač, tonska izvedba Jure Culiberg, režiser Žarko Petan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1977.

  • November 10 · 43 min

    Janez Kajzer - In memoriam

    Pisatelj in prevajalec Janez Kajzer se je bralcem verjetno najbolj vtisnil v spomin z biografskim romanom o slikarju Ivanu Groharju z naslovom Macesen, toda njegov prozni opus obsega približno petnajst knjig. Njegova pisateljska pot je v oddaji predstavljena z odlomki iz romanov Macesen in Sanjska knjiga, novele Podeželska ter s kratko zgodbo Krik. Avtor scenarija je Marjan Kovačevič Beltram, igralca Slavko Cerjak in Zvone Hribar, bralca Natalija Sinkovič in Matjaž Romih, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Zmago Frece. Režiser Igor Likar. Posneto janiuarja 2008.

  • November 5 · 35 min

    George Orwell: Burmanski dnevi

    George Orwell, angleški romanopisec, esejist in novinar, sodi med najpomembnejše prozne pisce 20. stoletja. Obsežni opus tega pisatelja, ki je bil rojen leta 1903 v Zahodni Bengaliji kot Eric Arthur Blair in je umrl leta 1950 v Londonu, smo v slovenščini še nedavno poznali predvsem po njegovih najznamenitejših knjigah Živalska farma in 1984. Bivanje v Burmi (tam je med letoma 1923 in 1927 služil kot policijski častnik v Indijski imperialni policiji), predvsem izkušnje osamljenosti in vse večje izoliranosti ter razočaranja nad despotizmom in dozdevno nezlomljivo tiranijo britanskega radža, ki je bil v Burmi sicer že v zatonu, saj je ta leta 1937 dobila delno samoupravo, je uporabil pri pisanju romana Burmanski dnevi, ki je leta 1934 najprej izšel v Združenih državah Amerike. Orwell je v njem tematiziral hinavščino britanskih kolonialnih uradnikov in trgovcev v Burmi, prav nič pa ni bil prizanesljiv tudi do izprijenih lokalnih samodržcev, ki so se ritolizniško udinjali kolonialnim gospodarjem. Oddajo je pripravila Tina Mahkota, ki je roman poslovenila. Interpretirata Zvone Hribar in Vojko Zidar, vezno besedilo bere Alenka Resman Langus, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Irena Glonar, urednici oddaje Staša Grahek in Tesa Drev. Produkcija leta 2015.

  • November 3 · 41 min

    Hermann Broch - ob 140. obletnici rojstva

    Prvega novembra 1886 se je rodil avstrijski pisatelj Hermann Broch. Velja za enega osrednjih modernističnih pisateljev, je avtor izjemne, vendar zahtevne proze, na primer romana Vergilova smrt, pa tudi del Mesečniki in Nedolžneži, ki jih imamo v slovenskih prevodih Jožeta Udoviča in Štefana Vevarja. Literarni večer o življenjski poti Hermanna Brocha in njegovi književnosti je pripravila Tadeja Šergan. Interpretira dramski igralec Aleš Valič, vezno besedilo bere Jasna Rodošek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Gal Nagode, režija Saška Rakef, urednici oddaje Tadeja Krečič in Tesa Drev, produkcija 2021.

  • October 29 · 43 min

    Ljubi Slovenci

    Obdobje slovenske reformacije je ključno za slovensko književnost in jezik. Posebno ključna je bila miselnost protestantskega gibanja, ki je poudarjala potrebo po splošnem branju Biblije in razumljivosti liturgičnega jezika. Ta misel je pripomogla, da se je slovenščina uveljavila v knjigi za potrebe protestantske Cerkve na Slovenskem. Razberemo jo lahko tudi iz predgovorov k izdajam slovenske protestantske književnosti, ki so jih napisali Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Avtor scenarija: Andrej Arko, interpreti: Jurij Souček, Polde Bibič in Slavko Cerjak, režiser: Gregor Tozon, napovedovalka: Simona Juvan, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Staš Janež, urednika oddaje: Andrej Arko in Tjaž Mihelič. Leto nastanka: 2005.

  • October 27 · 48 min

    Peter Svetina: Čaj, prosim, čaj v slovenski literaturi

    Pesnik, pisatelj, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina je odličen ustvarjalec in poznavalec leposlovja, poleg tega pa tudi velik ljubitelj čaja. Ljubezen do tega napitka je združil z ljubeznijo do pisane besede in poglobljenim literarnozgodovinskim znanjem v zanimivem, poučnem in duhovitem Literarnem večeru o tem, kako poparek listov čajevca stopa v slovensko književnost. Interpreta Tina Resman in Jožef Ropoša, bralec Renato Horvat, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Redaktorica Tina Kozin. Posneto 2024.

  • October 22 · 42 min

    Elif Shafak: Ko se srečata Vzhod in Zahod

    Pisateljica esejistka, publicistka in univerzitetna profesorica Elif Shafak je do zdaj izdala dvanajst knjig, od tega osem romanov. Prevedeni so v štirideset jezikov, enako strastno pa piše v turškem in angleškem jeziku. V svojih delih sugestvno spaja vzhodni in zahodni svet, sedanjost in preteklost, prizadeva si za integracijo različnih kultur in religij, enakopravnost med spoloma in svobodo govora. Literarni večer o njenem delu je pripravila Jasna Vombek. Bralka Barbara Zupan, igralci Matej Puc, Sabina Kogovšek, Violeta Tomič, Asja Kahrimanović, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, Mojstri zvoka Matjaž Miklič, Sonja Strenar, Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednika oddaje Vlado Motnikar in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2014.

  • October 20 · 42 min

    Iz poljske ljubezenske lirike

    Avtorica in prevajalka Rozka Štefanova je napravila izbor iz ljubezenskih pesmi šestih poljskih lirikov. To so Leopold Staff, Boleslaw Leśmian, Julian Tuwim, Maria Pawlikowska Jasnorzewska, Kazimiera Illakowiczówna, Jarosław Iwaszkiewicz,. Med njimi sta najbolj poznana Leopold Staff in Julian Tuwim, ki je pisal tudi za otroke. Bralka Simona Juvan, igralki Marijana Brecelj in Maja Sever, igralca Zvone Hribar in Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Alenka Grajžar, mojstra zvoka Jure Culiberg in Martin Florjančič, urednici oddaje Maja Žel Nolda in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1995.

  • October 15 · 47 min

    Milan Dekleva, glasbenik besed

    Mian Dekleva velja za enega ključnih avtorjev slovenskega modernizma in postmodernizma na Slovenskem. Naslov literarnega večera - Milan Dekleva, glasbenik besed ubeseduje temeljno značilnost njegovega ustvarjanja, gre za temeljni "motor" njegovega pesniškega jezika od samih ustvarjalnih začetkov. Prve vidnejše pesmi je objavil v reviji Tribuna konec 60. let, tem je sledila njegova prva pesniška zbirka iz leta 1971 z naslovom Mushi mushi. Kasneje se je v svojem ustvarjanju posvetil tudi esejistiki, ustvarjanju za najmlajše, dramatiki, kratki prozi in romanom. Avtor scenarija: Boris A. Novak, interpreti: Aleš Valič, Brane Grubar in Milan Štefe, režiserka: Irena Glonar, napovedovalca: Dejan Kaloper in Nadja Jarc, glasbena opremljevalca: Darja Hlavka Godina in Jerko Novak, tonski mojster: Jure Culiberg, urednik oddaje: Marko Golja. Leto nastanka 2006.

  • October 13 · 39 min

    Friederike Mayröcker: Grande dame poetičnega parlanda

    S skoraj neprimerljivo in nepregledno obsežnim opusom, ki obsega več kot sedemdeset proznih, pesniških in esejističnih del, pa tudi knjig za otroke in radijskih iger, se je Friederike Mayröcker v evropsko zavest in literarno javnost zapisala kot eno najopaznejših in najplodovitejših peres. Rodila se je na Dunaju leta 1924, tam je leta 2021 tudi umrla. Literarni večer o njej je pripravila Tanja Petrič, ki je tudi prevedla in izbrala avtoričino poezijo in odlomke pogovora. Interpretira Saša Mihelčič, vezno besedilo bereta Renato Horvat in Lidija Hartman, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, redakcija oddaje Tina Kozin in Tesa Drev, produkcija 2017.

  • October 8 · 37 min

    Pred 120. leti se je rodil senegalski pesnik Léopold Sédar Senghor

    Literarni večer na Prvem programu tokrat namenjamo senegalskemu pesniku Léopoldu Sédarju Senghorju, enemu najvidnejših afriških literatov vseh časov. Devetega oktobra bo minilo 120 let, odkar se je Senghor rodil v senegalski vasici Joal. Umrl je leta 2001 v Franciji. Literarni večer o njegovem življenju in ustvarjanju pa tudi o političnem delovanju je leta 2006 pripravila Nadja Dobnik. Prevajalca Nadja Dobnik, Aleš Berger, bralca Maja Šumej in Igor Velše, intepreta Željko Hrs in Marko Mandić, glasbena oprema Marko Stopar, tonski mojster Matjaž Miklič, asistent Zmago Frece. Režija Igor Likar. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek (ponovitev).

  • October 6 · 37 min

    Sodobna palestinska poezija

    Začetki sodobne palestinske poezije segajo k pesnjenju Ibrahima Tukana, ki je vanjo postopoma uvedel prosti verz. Sodobna palestinska poezija se je rodila in zrasla z nemirom, strahom in tesnobo palestinskega ljudstva, ki v vsakdanjih napetostih, nasilju in skrbeh doživlja tragično usodo svoje domovine. Avtorja oddaje sta Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, interpreti Boris Juh, Tomaž Gubenšek in Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, napovedovalca Matjaž Romih in Barbara Zupan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje pa Vlado Motnikar in Tjaž Mihelič (ponovitev). Leto nastanka: 2002.

  • October 1 · 43 min

    Vsi Havlovi zapori: pred 90 leti se je rodil Václav Havel

    Václav Havel je bil dramatik, pesnik in politik, ena najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. Že v mladosti je postal politični disident, brezkompromisno se je zavzemal za demokracijo in človekove pravice in je kot nesporna moralna avtoriteta veliko prispeval k padcu komunističnega sistema v Češkoslovaški in drugod. Pozneje je bil najprej predsednik Češkoslovaške, nato pa od leta 1993 do 2003 predsednik Češke republike. Pisal je eseje, poezijo in predvsem dramatiko. Ob 90. obletnici njegovega rojstva lahko slišite Literarni večer z naslovom Vsi Havlovi zapori, v katerem se je avtor in prevajalec Branko Šömen osredotočil na Havlove izkušnje s komunističnimi zapori. Vanj je vključil odlomke iz besedil Generacija, Zasliševanje na daljavo, Pogovor z novinarjem in Zagovor. Oddajo smo posneli spomladi leta 1989. Jeseni tega leta je Havel postal predsednik Češkoslovaške. Interpret Aleš Valič, bralka Tonja Rahonc, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonska mojstrica Metka Rojc, režiserka Rosanda Sajko. Redakcija Branko Šömen in Staša Grahek. Posneto 1989.

  • September 29 · 37 min

    Frank O'Hara in newyorška pesniška šola

    "Oh bog, tako čudovito je / vstati iz postelje / in popiti preveč kave / in pokaditi preveč cigaret / in te tako zelo ljubiti," to je zadnja kitica pesmi Koraki Franka O'Hare, enega najopaznejših pesnikov tako imenovane newyorške pesniške šole, ki je segala v obdobje od konca štiridesetih do konca šestdesetih let dvajsetega stoletja. Najpomembneje pri njej pa je to, da ni šlo za neko šolo, v kateri bi pesniki kogar koli poučevali, temveč za skupino pesniških prijateljev, ki so se družili in kdaj pa kdaj kaj skupaj ustvarili. To je bila, kot je nekje zapisal ameriški pesnik in literarni kritik David Lehman, zgodba o zadnji avtentični avantgardi znotraj ameriške pesniške tradicije. Osrednje ime te šole pa je bil prav Frank O'Hara (1926–1966), še danes popularen in vpliven pesnik, ki je pisal osebne pesmi o New Yorku, prijateljih, umetnosti ali, kot se je slikovito izrazil urednik njegovih zbranih pesmi Donald Allen, Frank O'Hara je svoje pesmi dojemal kot zapis svojega življenja. Pozornost namenjamo njemu in še nekaterim drugim predstavnikom te šole ter spoznavamo umetniško razpoloženje tistega časa. Scenarist in prevajalec Tone Škrjanec, interpret Uroš Fürst, bralec Bernard Stramič, režiserki Ana Krauthaker in Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darka Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.

  • September 22 · 36 min

    Jana Juráňová: Ničvrednica

    Večkrat nagrajena slovaška pisateljica, dramatičarka, esejistka, prevajalka, publicistka, urednica in založnica Jana Juráňová se v svojem zavzetem in širokem delovanju posveča zlasti problematiki spola in položaju žensk v družbi, ki ju obravnava posebno občutljivo in z ustvarjalno svežino. V svojem literarnem ustvarjanju zelo uspešno načenja ne le spolne stereotipe, temveč tudi slovaške mite in se z nemajhno ironijo loteva razstavljanja idealiziranih in poveličanih podob velikih mož slovaške zgodovine. Odprto se opredeljuje do najbolj žgočih vprašanj novega tisočletja, predvsem povezanih z identitetami, ki jih konservativni srednjeevropski prostor zavrača. Prevajalka in scenaristka oddaje: Diana Pungeršič; režiser: Klemen Markovčič; bralec: Renato Horvat; interpretirata: Matej Puc in Barbara Žefran; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Mirta Berlan; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.

  • September 17 · 39 min

    Aleš Berger, osemdesetletnik

    Aleš Berger, pisatelj, prevajalec, urednik in kritik, dobitnik Prešernove nagrade za življenjski opus, bo imel 18. septembra 2026 osemdeseti rojstni dan. Zato mu posvečamo Literarni večer. Ni prvi na Radiu Slovenija. Že leta 1988 je oddajo o njegovem ustvarjanju pripravila Tadeja Krečič, prav tako tudi nocojšnjo. Vendar je bila takratna posvečena samo Bergerjevim izjemnim prevodom iz francoščine, kot so Lautréamontovi Maldororjevi spevi, Prévertova poezija in Queneaujeva Cica v Metroju ter Vaje v slogu. Tokrat bodo v Literarnem večeru avtorska besedila Aleša Bergerja. Leta 2004 je objavil prvo leposlovno knjigo Zagatne zgodbe, zbirko kratke proze, potem pa še več zvrstno težko opredeljivih knjig. Gre za dnevnike, spomine, aforizme, epigrame, zapiske, besedne vratolomnosti, sezname in še kaj. Vedno z nevidno rdečo nitjo in sporočilom. Najdemo jih v knjigah Omara v kleti, Povzetki, Arles, večkrat, Breze, Vicmaher. Leta 2023 je izšel njegov pesniški dnevnik, nastal med junijem 2021 in junijem 2023, z naslovom Navsezadnje. Za Literarni večer smo izbrali odlomke iz vseh teh knjig Aleša Bergerja. Scenaristka in urednica oddaje je Tadeja Krečič, interpreta Matej Puc in Aleš Berger (Arles), gasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka pa Saška Rakef. Leto nastanka: 2026.

  • September 15 · 46 min

    Srečko Kosovel - Igor Likar - Matjaž Jarc: Tragedija na oceanu

    "Mrzel, mrzel je ocean, če ti je tesnó, stopi vanj ..." Oddaja je neke vrste novost v letošnjem programu Arsa. Gre za literarno-glasbeni radiofonski performans z napisano glasbo, zborom in igralci. Nastal je po gledališki poemi "Prostor št. 461", predstavi Eksperimentalnega gledališča Glej iz sezone 1986/87 v režiji Igorja Likarja. Z zbirko INTEGRALI, v kateri so kratke konstruktivistične pesmi, včasih že skoraj grafične pesemske skice, je dotedanji lirik Krasa prestopil v drugo ustvarjalno obdobje, v fazo vizionarskega pesnjenja. Kosovel je pesmi v tej zbirki poimenoval integrali ali konstrukcije, na kratko konsi. To so pesmi, s katerimi je pesnik hotel, kot je zapisal urednik njegove pesniške zapuščine, Anton Ocvirk, "… udariti na vse strani, po dolgem in počez, ustvariti nekaj, kar bi nazorno in živo prikazalo miselno stisko, družbene razkole ter krivice tedanjega časa, tisto zagatno moralno in politično ozračje, ki je mlado generacijo dušilo, ji nagrizlo pogum in nalomilo voljo …" Dvaindvajsetletni pesniški vizionar pa v poemi, ciklu pesmi Tragedija na oceanu, ki je tudi del tega uglasbenega Literarnega večera, opisuje Ocean, po katerem plujejo štirje veslači, ki se rešujejo v potopu in zaman upirajo sili čezmernega vodovja. Prispodoba skoraj metafizične, duhovne moči narave in vanjo vpetega človeškega nehanja. Kosovel je zapisal: Stari svet umira v meni. Ura žalosti prihaja. V zlatem siju prihaja Nova mistika. Mistika človeka … Igralci in pevci so Marko Mlačnik, Boris Kerč, Matija Rozman, Ivan Rupnik, Kristijan Muck, igralki Violeta Tomič in Judita Zidar, pevci in pevke zbora in ansambla Džejbi: Matjaž Jarc, Nadja Jarc, Mojca Peterin, Vojko Paunovič in Tomaž Marolt - Toc, ton in montaža Metka Rojc, scenarij Igor Likar in Matjaž Jarc, avtor glasbe Matjaž Jarc, režija Igor Likar. Leto nastanka: 1986/87.

  • September 10 · 36 min

    Minilo je 150 let od rojstva Sherwooda Andersona

    Za Literarni večer smo izbrali oddajo, v kateri lahko slišite tri novele, ki jih je napisal ameriški pisatelj Sherwood Anderson; rodil se je leta 1876, umrl pa leta 1941. Rodil se je v delavski družini in je v mlajših letih opravljal različne poklice. Bil je pisec reklamnih besedil, uradnik in kmet. Razvil se je v enega najpomembnejših ameriških pisateljev svojega obdobja. Novele, jih je leta 1986 za Literarni večer izbral in prevedel Andrej Arko, so iz njegove najbolj znane knjige zgodb z naslovom Winesburg, Ohio. Prevod Andrej Arko, interpreta Andrej Nahtigal in Marko Okorn, bralca Eva Janc in Radovan Kozmos, ton in montaža Jure Culiberg, režija Igor Likar. Posneto leta 1986. Redakcija Staša Grahek.

  • September 8 · 43 min

    Vitomil Zupan: Menuet za kitaro

    Roman Vitomila Zupana Menuet za kitaro velja za enega boljših prikazov človeka, ki je v vojni z vsemi svojimi notranjimi dilemami in premišljevanji. Zupan je roman načrtoval že med drugo svetovno vojno, na to kažejo zapiski iz tistega obdobja v njegovi zapuščini, dokončal pa ga je v sedemdesetih letih. Objavljen je bil leta 1975, sprva pa mu je nadel naslov Važno je priti na grič. Avtor je Aleš Berger, interpret Aleš Valič, režiser Hinko Košak, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Aleš Berger in Tjaž Mihelič. Leto nastanka: 1977.

Showing 1–20 of 48 episodes