Literarna matineja

RTVSLO – Ars

Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.

Play

Open in

22 episodes
weekly
Avg 43 min
Slovenian

Episodes 22

Newest Oldest Longest

All20 Unplayed20 In progress0 Played0

Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.

Wednesday · 38 min
Jovica Ivanovski: "Rad se norčujem iz vsega, najprej iz samega sebe"
V zadnji epizodi Literarne matineje ponovno gostimo pesnico in pisateljico Lidijo Dimkovsko in Jovico Ivanovskega, enega najbolj prepoznavnih sodobnih makedonskih pesnikov. Ivanovski je v makedonsko poezijo vpeljal narativno in urbano poezijo, značilni zanjo pa so tudi lucidnost, humornost, karikiranje, ironija in samoironija. S svojo pesniško govorico je vplival na mlajše pesnike in pesnice, ki so se v poeziji usmerili v urbano, vsakdanje življenje, v družbeno angažiranost, kritično držo in poetizacijo življenja malega človeka v sodobni lokalni in globalni družbi. Pogovor je nastal oktobra 2024 ob avtorjevem gostovanju v Ljubljani.
August 19 · 49 min
Dr. Nadja Dobnik: "Velik pomen Simone de Beauvoir je v izjemnem odpiranju tematik in vprašanj, kjer si vsak išče svoje odgovore"
Pisateljica, filozofinja, politična aktivistka Simone de Beauvoir je kot avtorica najbolj znana po svojem delu Drugi spol iz leta 1949, ki je povzročilo velike premike v razumevanju ženske, v leposlovnem vidiku pa verjetno po romanu Mandarini, za katerega je prejela nagrado Goncourt, in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Tomaža Šalamuna. Slabi dve desetletji po izidu knjige Drugi spol je de Beauvoir objavila roman Strta ženska; a če avtorica velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti in moči, da gradijo ter nadzorujejo lastna življenja, se zdi, da omenjeni dnevniški roman prikazuje žensko, ki je pravo nasprotje tega. Ali je temu res tako, razmišljamo s prevajalko Ivanko Sket, ki je podpisala slovenski prevod Strte ženske, in dr. Nadjo Dobnik, prevajalko in urednico založbe Književno društvo Hiša poezije, ki je knjigo izdala.
August 12 · 52 min
Barbara Skubic: "Če ste palestinski pisec in živite na Zahodnem bregu, je vaš vsakdan določen s tem, kar se trenutno zazdi človeku na kontrolni točki"
Roman Zgolj detajl, ki je med slovenske bralce prišel v prevodu Barbare Skubic in pod okriljem založbe UMCO, je eno najbolj pretresljivih in hkrati zadržanih sodobnih pripovednih del. Avtorica, palestinska pisateljica Adania Shibli, v njem z minimalističnim jezikom, opazovalskim, domala dokumentarnim tonom brez čustvenih razlag in komentarjev pripoveduje o tragični zgodovini in sedanjosti palestinskega ljudstva. Njena pripoved o nasilju, spominu, nevidnosti in brezglasju ob drugih zastavlja tudi vprašanje, kako govoriti o krivicah, kdo sploh naj o njih govori in kako naj jih izreka umetnost. Knjiga je sprožila burne odzive javnosti – nam najbolj poznani je verjetno dogodek na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023, ko so organizatorji dogodka zaradi eskalacije spopadov na Bližnjem vzhodu odpovedali slavnostno podelitev nagrade Adaniji Šibli. O romanu Zgolj detajl in vprašanjih, ki jih odpira, ter o poetiki Adanie Shibli se pogovarjamo z Barbaro Skubic, ki je bila za slovenski prevod romana nominirana za Sovretovo nagrado 2025.
August 5 · 43 min
Helena Lenasi: "Gre za izrazito družbenokritičen, angažiran roman, ki bralca ne pusti ravnodušnega"
Roman Črtica med dnevom in nočjo je tretji roman Rolanda Schimmelpfenniga, enega najbolj uveljavljenih sodobnih nemških dramatikov. Kot pisatelja ga v slovenskem prevodu Helene Lenasi, po izobrazbi zdravnice, tokrat srečujemo prvič. Črtica med dnevom in nočjo je delo, ki se poigrava z žanrom detektivke, zaradi vprašanj, ki jih odpira, pa bi ga lahko označili za eksistencialni roman. Izrazito eliptično pripoved zaznamujejo zanimiv preplet surovega, realističnega in poetičnega pripovednega sloga, psihološko seciranje likov ter posluh za detajle. Knjiga je izšla pri založbi Sanje.
July 29 · 49 min
Kristian Koželj in Jure Tori: Muzej zaključenih razmerij
Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.
July 22 · 45 min
Ljubezenske pesmi Idee Vilariño - knjiga, ki jo nekateri interpreti berejo kot roman
Da je življenje ljubezni – pa naj gre za njeno porajanje ali umiranje – bolj kot ne nedoumljivo, je verjetno spoznal sleherni med nami. Bolj redki so tisti ali tiste, ki znajo svoja doživetja tega čustva ubesediti, le največji mojstri in mojstrice besede pa se znajo odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in človeška. Med njimi je Idea Vilariño, ena ključnih osebnosti sodobne urugvajske in latinskoameriške poezije sploh. Njeno knjigo Ljubezenske pesmi, ki domala 70 let po prvem izidu preseneča s svojo vznemirljivostjo in silovitostjo, je poslovenila Barbara Pregelj, s spremno besedo in opombami Francisca Tomsicha jo je izdala založba Malinc. Ponovitev oddaje.
July 15 · 44 min
Dr. Mateja Seliškar Kenda: "Mislim, da so vse knjige opozorilo, da se je treba z otroki pogovarjati"
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev, Bart Moeyaert, je človek z zanimivo biografijo in obsežnim opusom, za katerega je prejel že številne nagrade. Slovenski bralci ga lahko spoznavajo prek štirih leposlovnih knjig: že leta 1997 je pri Mladinski knjigi izšel njegov roman Gole roke, nato pa je izdajanje njegovih del prevzela založba Sodobnost International in leta 2021 in 2023 izdala knjigi kratkih pripovedi Bratje ter Gosak in njegov brat, leta 2024 pa še pripoved Morris: fant, ki je našel psa. Vse štiri avtorjeve knjige je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. Čeprav Moeyaerta pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. O njegovi pripovedni poetiki in o tem, kakšnim bralcem so namenjene Moeyaertove knjige, tokrat razmišljamo z dr. Matejo Seliškar Kenda.
July 8 · 35 min
Federico García Lorca - Duende: igra in teorija
Duende je moč in ne učinek, je boj in ne mišljenje, zapiše med drugim Lorca v svojem znamenitem predavanju o zanosnem navdihu. Duende opisuje kot skrivnostno, zemeljsko in prvinsko silo, ki presega razum in tehniko. Ta temačna umetniška moč se rodi iz soočenja s smrtjo in lastnimi omejitvami, najbolj pa izstopa v neposredni, živi izvedbi, kot je flamenko. Knjiga Duende: igra in teorija je izšla pri založbi Sanje v dvojezični slovensko-španski izdaji. V oddaji je esej predvajan v imenitni interpretaciji Ivana Lotriča, in sicer v skrajšani in prirejeni različici s komentarji prevajalke Andreje Udovč. Navdihnjen z Lorcovim besedilom, a s svežim konceptom in avtorskim poudarkom je nastal plesno-glasbeni performans Črni zvoki Ane Pandur in Damirja Avdića, ki je bil premierno uprizorjen na festivalu Sanje 2020 v okolju Divaške jame.
July 1 · 48 min
Ivan Cankar o romanu Križ na gori: "Zdaj pišem nekaj, kjer bodo vsi zadovoljni"
Ivan Cankar je nesporni klasik slovenskega leposlovja, po mnenju številnih tudi največji slovenski pisatelj. Njegova dela veljajo danes za zgled kvalitetne literature. So jih tako vrednotili tudi avtorjevi sodobniki? In kako jih je vrednotil sam? Je Cankar sploh razmišljal o razliki med bolj in manj kakovostno literaturo? in če je, s kakšnimi merili je vrednotil književna besedila? So bila njegova merila kakovosti sorodna tistim, s katerimi danes opredeljujemo tako imenovano literarnost besedil? O tem, tokrat predvsem s poudarkom na Cankarjevih romanih, z redno profesorico dr. Alojzijo Zupan Sosič, ki se z Ivanom Cankarjem, njegovo leposlovno in neleposlovno zapuščino poglobljeno ukvarja že več let.
June 24 · 47 min
Milan Dekleva: "Mislim, da je poezija poklicana, da jeziku vrne nežnost in uči človeške dostojanstvenosti"
Kako ujeti neskončnost tišine ali dokončnost minevanja v neizpet verz ali v partituro klavirskih tipk? Na to vprašanje bi znal odgovoriti Milan Dekleva, letošnji prvi dobitnik nagrade jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti za življenjski opus. Pred tem je za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle leta 2008 že prejel nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti. Milan Dekleva že desetletja v najrazličnejših ustvarjalnih vlogah pomembno sooblikuje slovenski umetniški in kulturni prostor: kot pesnik, pisatelj, dramatik, prevajalec, glasbenik, skladatelj, akademik in nekdanji urednik. Prejel je vsa eminentna, pomembnejša priznanja, ki jih ustvarjalec leposlovja pri nas lahko dobi.
June 17 · 35 min
Mimi Podkrižnik Tukarić: "Mislim, da je Tesson želel ponuditi zelo osebno in živo, predvsem pa sodobno izkušnjo Homerja"
Po uspešnicah, kot so V sibirskih gozdovih, Snežni leopard ali Belina, se francoski pisatelj, popotnik in esejist Sylvain Tesson v knjigi Poletje s Homerjem vrača k enemu najstarejših literarnih virov zahodne civilizacije. Med bivanjem na grškem otoku prebira Iliado in Odisejo ter v njiju išče odgovore na vprašanja, ki so še vedno živa: kako živeti z usodo, kako razumeti nasilje, kaj pomeni dom in kaj je tisto, kar svet vedno znova vrže s tečajev. Tessonovo pisanje, ki že vrsto let združuje pustolovščino, refleksijo in izjemen občutek za naravo, v tej knjigi pokaže, da Homer ni nujno oddaljen antični klasik, temveč je lahko živ sogovornik sodobnega človeka. Delo Poletje s Homerjem je izdala založba UMco, prevedla pa tokratna gostja – Mimi Podkrižnik Tukarić.
June 10 · 35 min
Semira Osmanagić: "Zelo me zanima psihološka analiza oseb"
Kdo v resnici odloča o usodi literature in kaj se dogaja za domnevno tesno zaprtimi vrati žirij, ki odločajo o literarnih nagradah? Kakšni so posamezniki, ki jih tvorijo in s kakšnimi pritiski se soočajo? Satirični roman Za nagrado avtorice Semire Osmanagić nas popelje v zakulisje literarne scene – v svet tihega merjenja moči, nevroz, smislov in nesmislov, kjer se vrednostni kriteriji srečujejo s človeškimi in avtorskimi egi. Ponuja duhovit, zbadljiv pogled na delovanje mehanizmov moči in posameznika. Delo Za nagrado ne živi zgolj na papirju, temveč tudi v performativni obliki, odlikuje pa ga odličen slog, nadgrajen z avtorskimi fotografijami Tadeja Vaukmana.
June 3 · 33 min
Matej Bogataj: "Mislim, da je kritik tudi varuh pravic porabnika"
Matej Bogataj, letošnji prejemnik Stritarjeve nagrade za najboljšega kritika, je v domala štirih desetletjih kritiškega delovanja ustvaril obsežen, tako rekoč nepregleden opus literarnih in gledaliških kritik. Objavljal jih je v skoraj vseh slovenskih časopisih in revijah, pa tudi na valovih nacionalnega radia. Kaj po njegovem mnenju zaznamuje dobro, tehtno literarno kritiko? Kako se je družbena vloga kritika in kritike spreminjala? Tudi o tem smo z njim razmišljali leta 2020, tokrat pa mu lahko ponovno prisluhnete.
May 27 · 38 min
Dr. Janez Vrečko: "Genialni mladenič z neprimerljivim opusom, kakršnega zlepa ne najdemo v svetovni literaturi."
Na današnji dan pred stotimi leti je umrl Srečko Kosovel, kraški pesnik evropskih razsežnosti. Star je bil komaj 22 let, v tem kratkem času pa je kot pesnik prehodil pot, za kakršno bi sicer marsikdo potreboval desetletja. In po stoletju pri njem še vedno odkrivamo marsikaj neznanega. Njegovo delo dobro pozna literarni zgodovinar in teoretik dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti.
May 20 · 40 min
Ingrid Celestina: "Naša knjigarna je kulturna institucija"
Zasebna knjigarna Libris v Kopru uspešno posluje že več kot tri desetletja. Uspela je preživeti različna nenaklonjena ji obdobja, med drugim dolgoletno obdobje recesije in obdobje zaprtja v času koronavirusa. Direktorica knjigarne, Ingrid Celestina, sicer tudi Predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in prejemnica številnih priznanj za to področje svojega delovanja, glavne razloge za uspeh vidi v prilagodljivosti in veliki ljubezni do knjig. Ponovitev oddaje.
May 13 · 41 min
Maruša Mugerli Lavrenčič: "Za stvari, o katerih Marlen Haushofer piše, takrat sploh še ni obstajal jezik"
Delo Ubili smo Stello avstrijske pisateljice Marlen Haushofer je kratka, a izjemno zgoščena in pretresljiva pripoved o molku, sokrivdi in o tem, kako lahko tudi navidezna pasivnost postane oblika nasilja. Zgodbo pripoveduje ženska, ki se po smrti mlade Stelle ozira nazaj in poskuša razumeti svojo vlogo v dogodkih, ki so pripeljali do tragedije. Marlen Haushofer nas s pripovedjo postavi v prostor, kjer se resnica ne razkrije naenkrat, temveč se lomi med glasovi, spomini, tišinami. Počasi, skoraj neopazno nas potegne v svet, v katerem meje med nedolžnostjo, krivdo in odgovornostjo niso več razločne. Knjiga Ubili smo Stello je izšla pri Književnem društvu Hiša poezije, o njej pa razmišljamo s prevajalko Marušo Mugerli Lavrenčič.
May 6 · 51 min
Dr. Samo Rugelj: "Lahko rečem, da je bilo na moji listi življenjskih želja imeti potopis v tej zbirki"
Dr. Samo Rugelj je mojster literarnega potopisa, o tem nedvomno pričajo njegove knjige Triglavske poti, Na prepihu, in Soncu naproti, za katero je prejel tudi nagrado krilata želva za najboljši slovenski potopis. In to potrjuje tudi njegovo najnovejše delo, potopis z naslovom Vandranje, ki je pri Cankarjevi založbi izšel v eminentni zbirki S poti. V Vandranju se Rugelj po skoraj pol stoletja vrača na slovenski del evropske pešpoti E6, ki jo je kot mladenič prehodil prvič, tokrat pa se je na to pot podal v družbi svojega prvorojenca. Vandranje ni le knjiga o hoji. Je knjiga o času, o spominu in o odnosu med očetom in sinom. Je tudi zgodba o Sloveniji, ki se, če jo prehodimo peš, razkrije kot presenetljivo velika, raznolika in neizčrpna pokrajina. S Samom Rugljem tokrat razmišljamo o tem, kaj pomeni vračanje na isto pot po desetletjih, kako se hoja preliva v pisanje in kako zaznamuje očetovsko vlogo.
April 29 · 41 min
Dr. Gaja Kos: "Knjigo lahko tudi odložimo - in poiščemo drugo"
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
April 22 · 52 min
Katarina Modic: "Bistvo knjigarne je osebni pristop"
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
April 15 · 49 min
Špela Frlic: "V pravljicah res ni kot v pravljici"
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.

Showing 1–20 of 22 episodes