Skip to content
Sign in
Artwork for Komentar tedna
Education

Komentar tedna

Radio Ognjišče

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Play
Open in
  • 23 episodes
  • weekly
  • Avg 7 min
  • Slovenian

Episodes 23

NewestOldestLongest
All20Unplayed20In progress0Played0
Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.
  • August 21 · 6 min

    Peter Lah: Digitalna higiena

    Sredi sestanka je tajnica odprla vrata. Škof jo je vprašujoče pogledov, kaj je tako nujnega. Novo izvoljeni predsednik države želi govoriti z vami. Novi predsednik je škofa prosil, če smel obiskati znano Marijino svetišče. Vrata svetišča so odprta za vse, mu je previdno odgovoril škof. Ni moja vloga, da bi dal dovoljenje ali prepovedoval obisk. Vsak romar je dobrodošel. Predsednik to razume, pa bi bil vseeno vesel, če bi ga škof pozdravil pri vratih cerkve in skupaj z njim molil rožni venec ... Komentar je pripravil p. dr. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

  • August 14 · 8 min

    Janez Juhant: Slovenska poštenost na Marijino vnebovzetje 2026

    Anton Trstenjak je v časih, ko se je poštenost »krojila« v smislu Orwellovih »novorekov«, še govoril o poštenih Slovencih. Poštenost kot krščansko vrlino so kmalu začele nadomeščati nove, na glavo postavljene nasilne uredbe lažnega in nasilnega družbenega reda ... Komentar je pripravil akademik in profesor. dr. Janez Juhant.

  • August 7 · 5 min

    Luka Gojkošek: Med stvarnostjo, občutjem in interpretacijo

    V vročih poletnih dneh je le malo stvari tako prijetnih kot najti prostor, kjer se lahko človek ohladi, brez da bi mu okrog glave pihala klima. Večino leta so takšno zatočišče cerkve, v daljših vročinskih valovih pa se tudi te precej segrejejo. Tako sem minuli vikend igral orgle na nekem žegnanju, kjer smo se v polni cerkvi vsi kar pošteno znojili. Po maši me je eden izmed faranov, ki so sedeli spodaj v klopeh, vprašal, kako smo lahko zdržali na koru. Pa sem iskreno pomislil in odgovoril: če se v mislih ne obremenjuješ z vročino, potem niti ni tako hudo. Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

  • July 31 · 6 min

    Matej Cepin: Kako pa kaj mladi?

    Poletni tedni so v znamenju številnih mladinskih dejavnosti – skavtskih taborov, duhovnih vaj, oratorijev in mednarodnih izmenjav, ki jih avtor, oče in mladinski delavec, doživlja kot intenzivno obdobje, a hkrati opozarja, da si mladinsko delo v Sloveniji zasluži več družbene pozornosti in podpore, saj je manj prepoznavno in vrednoteno kot formalno izobraževanje, kar kaže tudi ukinitev Urada RS za mladino brez posvetovanja s stroko. Mladinske dogodke vidi kot konkretne izkušnje Božjega kraljestva, kjer se krepijo medsebojna pomoč, bratstvo, refleksija in osebne odločitve, njihovi učinki pa so pogosto dolgoročni – vidni šele po letih ali desetletjih – zato je preventiva na tem področju učinkovitejša od kasnejšega reševanja težav, investirano v mlade pa se dolgoročno povrne v bolj zrelih posameznikih in kakovostnejši politiki. Komentar je pripravil Matej Cepin.

  • July 24 · 10 min

    dr. Igor Bahovec -Različnost – vir sinergije, stanje strpnosti ali razlog delitev in polarizacij

    V zadnjem obdobju se v mnogih delih zahodnega sveta kažejo velike politične in širše družbeno-kulturne razlike, ki so pogosto razlog razdeljenosti in oslabele družbene kohezije. Glede domačih razmer je dovolj, da se spomnimo na državno proslavo pred mesecem dni, na razumevanje polpretekle zgodovine ali na različne poglede na vodenje države. Slovenija glede tega ni osamljen primer – v mnogih državah je razdeljenost tako velika, da se odkrito govori o polarizaciji. Vsebine so različne, način pa je podoben: z drugim, ki je drugačen, se ne išče kar je skupnega, kar povezuje, ampak kar ločuje in razdvaja.

  • July 17 · 5 min

    Božo Rustja: Govori in zastave ob 35-letnici samostojnosti

    Pred slabim mesecem smo obeležili 35. obletnico slovenske samostojnosti. Dogodek, vreden praznovanja. Ne pozabimo: prva Jugoslavija je trajala manj kot samostojna Slovenija. Trajanju druge, socialistične, pa se počasi približuje. Če bi vzeli dejansko, funkcionalno dolžino trajanja slednje, se ji bo samostojna Slovenija že skoraj približala. Skratka obletnica, na katero smo lahko ponosni, kljub temu da v naši državi ne gre tako, kakor smo si ob njenem začetku želeli. Morda je dovolj pogledati, katera politična opcija jo je vodila večino časa od osamosvojitve do danes. Komentar je pripravil mag. Božo Rustja, odgovorni urednik revije Ognjišče.

  • July 3 · 8 min

    Duhovnik med skalo, ognjem in besedo

    V dnevih med praznikom apostolskih prvakov, svetih Petra in Pavla, ter praznikom svetih bratov Cirila in Metoda, slovanskih apostolov, je bilo v Cerkvi na Slovenskem posvečenih pet novomašnikov. Stopajo na pot služenja ljudem in Bogu, ki jih je poklical na pot duhovništva.

  • June 19 · 9 min

    Nejc Podobnik: Slovenska vojska na kolenih

    Na pamet mi je padlo nekaj idej, kako lahko praznujem letos: Lahko si pogledam državno proslavo; poslušal bom podkast o slovenski zgodovini; lahko pa npr. zapojem kakšno domoljubno, v veseli družbi ob kozarcu vina. Vse zveni smiselno, ampak mogoče bi si moral postavit še bolj specifično vprašanje: Kako bom letos dan državnosti praznoval kot kristjan? Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

  • June 12 · 9 min

    s. Emanuela Žerdin: Nismo črnobeli narod

    Slovenski narod ni črnobeli narod! To je majhen in pogumen narod, ki je preživel stoletne viharje in ima zdaj končno, kot nikoli prej, svojo državo! Praznuj, draga domovina, ponosno in svečano svojo državnost, da bo naš narod ostal še stoletja in stoletja živ in ustvarjalen v raju pod Triglavom! Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

  • June 5 · 8 min

    Milan Knep: Česa pri katehezi ne razumemo?

    Aprila lani je časopis Delo objavil članek z naslovom Ko ulomki izgubijo smisel. Ali ulomki sploh lahko izgubijo smisel? Očitno lahko. Tako meni Mateja Peršolja, učiteljica matematike in strokovna voditeljica BeGrejt Inštituta. Na vprašanje kdaj in zakaj se to zgodi, odgovarja: Kaj je znanje računanja ulomkov v primerjavi s tem, ko učenci ne znajo sobivati, sodelovati ali reševati sporov? Kaj je znanje ulomkov v primerjavi s stiskami, s katerimi se mladi ukvarjajo doma ali s prijatelji – na primer, zaradi ločitve staršev, izključevanja med sošolkami ipd? Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

  • May 22 · 7 min

    Helena Jaklitsch: Teater absurda

    Preteklo soboto zvečer smo se s pietetno slovesnostjo spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. Množica ljudi se je zbrala v Ljubljani, na Trgu republike, ter se tudi s prižganimi svečkami poklonila vsem umorjenim. Toda, če so bile svečke za prisotne znamenje upanja, da bodo mrtvi končno našli zadnji počitek v posvečeni zemlji in da jim bo vrnjeno dobro ime, pa so prav te iste svečke nekoga tako zelo razdražile, da se je v naslednjih dneh znašel nad njimi ter jih razmetal po trgu. Kakšna zmeda in stiska mora biti v človeku, da je sposoben takega dejanja … Komentar je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

  • May 15 · 4 min

    Lenart Rihar: Pot iz barbarstva

    Ko je ta teden znova na poslanskih mizah zakonodaja, ki zadeva genocid in totalitarizem, se sprašujemo, če bo tokratna epizoda v slovensko javnost prinesla kaj novega. Zaenkrat ne kaže, vsaj ne na strani nasprotnikov, ki v svojem kajnovskem atavizmu ostajajo brez vsake inventivnosti. Že desetletja vedno znova poslušamo nedomiselne floskule o političnem izkoriščanju žrtev, o revizionizmu, provokacijah, o nepotrebnih delitvah …

  • May 8 · 6 min

    Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

    Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja … Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

  • May 1 · 9 min

    Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

    V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

  • April 24 · 6 min

    Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

    Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega. Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

  • April 17 · 6 min

    Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

    Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda. Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko … Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

Showing 1–20 of 23 episodes