Skip to content
Sign in
Artwork for Grafoskop
ArtsScienceSocial SciencesSociety & Culture

Grafoskop

RTVSLO – Ars

Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.

Play
Open in
  • 21 episodes
  • monthly
  • Avg 29 min
  • Slovenian

Episodes 21

NewestOldestLongest
All20Unplayed20In progress0Played0
Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.
  • Wednesday · 57 min

    Grafoskop 44 - Maja Simoneti o dostopnosti podkast verzija

    Dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka, prostorska načrtovalka in urbanistka, se je na letošnjem Kulturnem bazarju aprila v Cankarjevem domu skozi predavanje Dostopnost kot kulturna norma in izziv spraševala, kakšna je lahko vloga posameznika in skupnosti pri uveljavljanju kulture dostopnosti. Pa tudi o tem, kako lahko šolsko okolje prispeva k razvoju znanja in veščin za uveljavljanje dostopnosti v praksi. V tokratnem Grafoskopu v poslušanje ponujamo omenjeno predavanje, s tem pa odtenkom in premenam dostopnosti dajemo prostor razmisleka. Sogovornica – dr. Maja Simoneti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2026.

  • July 29 · 28 min

    #43 Katarina Klančnik Kocutar o skrinjici sinjega maka in lutkovni dramaturgiji

    Na zrcalni strani trenutnega obdobja, za katerega se zdi, da sta mladost in lepota njegov imperativ, se mnogo tišje in skrivaje svet sooča z naglim staranjem prebivalstva. Z daljšanjem življenja pa vse bolj neizogibno tudi z demenco. Ta družbeni kontrapunkt tako ob vsem pogosto poglablja tudi medgeneracijsko vrzel. Izrazito individualizirana družba, kjer empatija ni ravno visoko na hierarhični lestvici vrednot, kvečjemu deklarativno, ker se tako za zdaj še spodobi, pa v stran umika tudi že sam poskus razumevanje sočloveka. Res je, da smo ljudje izrazito izkustvena bitja, ki za polno razumevanje potrebujemo lastno izkušnjo, a razmislek o nečem, kar nas morda doleti enkrat v življenju, je lahko dragocen v tem trenutku in zagotovo močna igla na kompasu spoznanj za čas pozneje. V tokratnem Grafoskopu v pogovoru z dramaturginjo Katarino Klančnik Kocutar iz Lutkovnega gledališča Maribor v povečavi o prav posebni uprizoritvi Skrinjica sinjega maka po predlogi Bine Štampe Žmavc. Ta namreč odpira prostor za tih, a globok medgeneracijski pogovor, kot so zapisali v gledališču, otroci pa skozi bogat svet simbolov vstopajo v zgodbo, kjer se babica počasi izgublja, dedek pa z ljubeznijo, potrpežljivostjo in predanostjo hodi ob njej. Na osnovi te zagotovo tematsko samosvoje uprizoritve, pa se v širokem kotu v tem visokem poletju tokrat dotikamo tudi posebnosti lutkovne dramaturgije. Sogovornica – Katarina Klančnik Kocutar Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Boštjan Feguš in Blaž Kumše Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo je Uredništva za kulturo, julij 2026.

  • June 24 · 30 min

    #42 O Pionirski z mag. Darjo Lavrenčič Vrabec

    Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo izvira iz Pionirske knjižnice, ta pa je bila vse od ustanovitve leta 1948 vodilna strokovna ustanova na področju mladinskega knjižničarstva pri nas. Svoj domicil je nekoč imela v očarljivi meščanski vili ob Komenskega ulici v Ljubljani, kjer danes domuje Art center Info točka Pionirskega doma, zdaj pa že leta zaseda drugo nadstropje v nekdanji veleblagovnici Supermarket v palači Evropa. Specializirani oddelki za otroško in mladinsko književnost splošnih knjižnic so nadvse pomembni, saj za marsikaterega posameznika pogosto predstavljajo prvo vstopno točko med knjižne platnice, da bi tako izposojeno knjigo morda tudi prvič sam prebral. Ali pa skupaj s starši oziroma ljubečimi odraslimi. Zdi se namreč, da so domače knjižnice vse bolj skromne in ne presegajo nekaj deset enot, čeravno je prav število knjižnih enot v teh knjižnicah eden od merljivih parametrov bralne pismenosti. Knjige, ki z leti postanejo družinski člani, bi morale biti, kot nekoč, tudi danes, družinska srebrnina, ki se deduje, predvsem pa medgeneracijsko oplaja in širi. Sicer pa tovrstni oddelki, kakršen je Pionirska, že zdavnaj presegajo samo kontekst izposojevalnic knjig, pač pa so v strokovnem smislu vse bolj tudi izobraževalna in pomembna bibliotekarsko-analitična središča. Pa tudi srečevališča. V tokratnem Grafoskopu tik pred poletnimi počitnicami o Pionirski in njeni dejavnosti skozi pogovor razmišlja vodja centra mag. Darja Lavrenčič Vrabec. V tem vznesenem in pričakujočem času bo seveda besedo ali dve namenila tudi kakšnim dobrim knjižnim predlogom. Sogovornica – mag. Darja Lavrenčič Vrabec Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2026.

  • May 27 · 23 min

    #41 O težko ulovljivi adolescenci z Matejo Perpar

    Imperativ adolescenčnega obdobja so spremembe. Človek se v tem obdobju spreminja tako rekoč iz dneva v dan. Zato ni nič nenavadnega, da se učenci in dijaki po dolgih poletnih počitnicah vrnejo v šolske klopi povsem drugačni, kot so jih zapustili. Tem, zlasti čustvenim in vedenjskim metamorfozam, pa je težko slediti. Toliko bolj z vsebinami, ki bi morale nagovarjati prav to skupino. Kako torej oblikovati pristope, ki bi jo ustrezno nagovorili, da bi ta te nagovore sploh hotela sprejeti in začeti razmišljati o njih; če naj jih dojamemo kot prvi korak k medsebojnemu razumevanju. Sicer pa mladi niso sinonim ali splošna oznaka, pač pa so zelo heterogena skupina pripadnikov iste generacije, a vsa s svojimi zelo posebnimi potrebami in potezami. Zdi se, da je medgeneracijski razkorak toliko večji, ko iščemo načine za medsebojni dialog. Še posebno če se v dialogu ne potrudimo poiskati ustreznega koda, pač pa do njih pristopamo preveč fenomenološko. Predvsem pa ne razumemo, da razumski in čustveni razvoj človeka v tem obdobju nista premosorazmerna, pač pa je prvi veliko hitrejši od drugega, ta pa prav zato potrebuje več skrbne pozornosti in spodbude. V tokratnem Grafoskopu v pogovoru z Matejo Perpar, radijsko voditeljico na Radiu Slovenija, sicer pa profesorico angleščine in avtorico mladinske knjižne zbirke zgodb Psiha mi niha, leta 2024 je izšla pri Založbi Miš, o spodbudah k pogovorom o čustvih mladih prek knjižnih zgodb, univerzalnem jezikovnem kodu, pa tudi o tem, kako ubežati diktatom algoritmov. Sogovornica – Mateja Perpar Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, maj 2026.

  • April 29 · 26 min

    #40 Šolski vrtovi in samooskrba

    Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič. Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so izostrile potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo zgolj vzgojni aspekt iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti predstavljajo velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki sem ga zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej, Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana, Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2026 Ekošola Slovenski šolski muzej Podeželje v Ljubljani

  • March 25 · 20 min

    #39 Šola v kulturi

    Šole v naravi so pri nas del kolektivne zavesti. Za dobre prakse pa se rado zdi, da so že od nekdaj in za vedno. Pa čeprav seveda ni tako, saj za njimi pogosto stojita jasna in premišljena vizija posameznikov in neutrudno vztrajanje vseh v verigi neke ideje in njenega razvoja skozi čas. Z navdihom in dobrimi izkušnjami Šole v naravi pa zdaj dobivamo še Šolo v kulturi. Gre za tridnevne intenzivne programe kulturno-umetnostne vzgoje za tretjo triado osnovnih šol in srednje šole. Ti povezujejo različne zvrsti umetnosti, omogočajo njeno doživetje in učenje o njej, spoznavanje mest in sodelovanje v umetniških procesih. Vključujejo delavnice, predstave, obiske kulturnih ustanov, pogovore, sprehode, vodene oglede … Šola v kulturi je torej namenjena skupini 20 ali več otrok oziroma mladih s spremljevalci, pedagoškimi delavkami in delavci. Edino pravilo pa je, da se vzgojno-izobraževalni zavodi Šole v kulturi ne morejo udeležiti v svoji statistični regiji, pač pa se morajo na kulturno doživetje in izobraževanje odpraviti v enega od partnerskih mest – Ljubljano, Maribor, Celje, Novo mesto ali Koper. Sogovornici – Alma R. Selimović in Maja Vižin, Zavod Bunker Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2026

  • February 25 · 30 min

    #38 Bralni vzori in nacionalni dan branja

    V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popović in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026

  • January 28 · 30 min

    #37 Mag. Mojca Jan Zoran o pomenu kulturnih dejavnosti

    Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.

  • Dec 31, 2025 · 25 min

    #36 Grafoskop – tri leta zrcaljenj kulturno-umetnostne vzgoje

    Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025

  • Nov 26, 2025 · 18 min

    #35 Edi Majaron o lutki

    Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025

  • Oct 29, 2025 · 34 min

    #34 Šolske knjižnice v zamejstvu

    V Sloveniji imamo šolskih knjižnic toliko kot šol, domov za učence in dijaških domov. Torej 448 javnih osnovnih šol in 7 zasebnih, sofinanciranih z javnimi sredstvi, 15 zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol, poleg tega pa še 123 srednjih šol in 13 samostojnih dijaških domov. Nesamoumevno dejstvo, da mora imeti vsaka šola knjižnico, pove, kako pomembna je skrb za gradivo, ki ga učenci in strokovni delavci potrebujejo pri pouku. Kot seveda tudi usposabljanju za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij pri učenju in poučevanju, gotovo pa tudi za kakovostno preživljanje prostega časa. Kako pa je s šolskimi knjižnicami v zamejstvu? Ali v Italiji sploh obstajajo v takšni obliki? Ali imajo na drugi strani zemljepisne meje učenci enako možnost dostopa in bralne izkušnje kot njihovi sovrstniki v Sloveniji? Kako je z dostopnostjo knjig v maternem, slovenskem jeziku in s sistemskim prenosom dobrih praks iz matice? To je le nekaj izhodiščnih vprašanj za poglobljeno okroglo mizo z naslovom Šolske knjižnice v zamejstvu. Ta je na pobudo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars preteklo sredo potekala v sklopu letošnjega Kulturnega bazarja v regiji v goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Tokratni Grafoskop pa ima v skupnem imenovalcu vprašanje: kako pomembne so šolske knjižnice za otrokov celostni razvoj in zgodnje bralno opismenjevanje? Sogovorniki – Peter Černic, ravnatelj DIZ Simon Gregorčič Gorica; Olga Tavčar, upokojena učiteljica; Romana Fekonja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, oktobra 2025.

  • Sep 24, 2025 · 22 min

    #33 65 let Bralne značke in 10 minut na dan za branje

    September, ko se učenci in dijaki po dolgih poletnih počitnicah spet vrnejo v šolske klopi, je tudi nacionalni mesec skupnega branja. Osrednja tema tega medresorskega projekta za spodbujanje branja je letos glasno branje in pripovedovanje. Prav slušno branje vse bolj dopolnjuje fizično, še posebej pa pri posamezniku krepi asociativno razmišljanje in abstraktni način mišljenja. V obdobju, ko pravljice svojim otrokom žal prebira vse manj staršev, se moramo kot skupnost potruditi, da nobeno otroštvo ne bo minilo brez tovrstne izjemne izkušnje. To je namreč neprecenljiva zapuščina, ki jo starši ali ljubeči odrasli lahko dajo otroku za čas pozneje, ko se bo šele v odrasli dobi polno zavedal, kako dragocena je bila ta skupna izkušnja med platnicami. Kako ga je obogatila in predvsem razširila njegova miselno-doživljajska obzorja. Kaj pomeni manko vsakovrstnega, tudi slušnega branja, za celostni razvoj človeka, pa vse bolj razkrivajo rezultati različnih raziskav. Merjenja bralne pismenosti slovenskih otrok in mladostnikov namreč že nekaj časa izkazujejo skrb vzbujajoče rezultate. To nas bi moralo skrbeti in zagotovo spodbuditi večje napore, če jih že ne zahtevati, da se ta trend obrne. V letu in mesecu, ko praznujemo 65. obletnico dobre prakse in izjemne spodbujevalne akcije Bralna značka in je vzniknila tudi trajnostna pobuda za 10-minutno branje na dan, se zdi, da je smer prava, le še mlade sopotnike moramo znova navdušiti za bralna pohajkovanja po tej poti. Sogovornica – Gaja Kos, predsednica Društva bralna značka – ZPMS Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, september 2025.

  • Aug 27, 2025 · 24 min

    #32 O filmu Poletje v školjki z Davidom Slugo

    Generacije, ki so odraščale v 80. letih preteklega stoletja in tisočletja, smo bile neizbrisljivo zaznamovane tudi s čisto posebnim filmom – Poletje v školjki. Postal je del kolektivnega spomina na naša otroštva. In nas s Tomažem, Mileno in drugimi otroki še danes vsakič znova s svojevrstno melanholijo vrne v brezskrbno poletje na Sečoveljske soline. Poletje, ki ga že zdavnaj ni več, vendar se je ohranilo na celulojdnem traku. Režiser Tugo Štiglic je ustvaril scenarij za film s pisateljem Vitanom Malom po njegovi knjižni predlogi Ime mi je Tomaž iz leta 1972. Film iz leta 1986 je zdaj doživel svojo restavrirano digitalno različico. Na projekciji v sklopu projekta Naši filmi doma Slovenskega filmskega centra pa pred filmskim platnom letošnjega maja v Cankarjevem domu po letih spet združil ustvarjalce in nostalgike. Zgodba o Tomažu, njegovem zadnjem otroškem poletju, ločenih starših, ki ne opazita, da njun sin odrašča hitreje, kot sta pričakovala, prvih ljubeznih, romantičnih dotikih in poletnih prijateljih je univerzalna in s čustveno paleto gotovo preči časovne limite. Vsako poletje, vsako otroštvo ima namreč svoje Tomaže in svoje Milene. Samo eno, zelo posebno, tisto iz leta 1985, ko je potekalo snemanje, pa je že štirideset let ujeto na film in s posebnim mestom v naših spominih. V tokratnem Grafoskopu, v pogovoru z Davidom Slugo, ob Mileni Kaji Štiglic je na filmu upodobil Tomaža, med drugim tudi o spominih na tisto poletje in tem, kje se morda še skriva njegov najstniški Tomaž. Sogovornik – David Sluga Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2025

  • Jul 30, 2025 · 25 min

    #31 Nada Grošelj o novem prevodu Pike Nogavičke Astrid Lindgren ob 80. obletnici izida

    "Gospa Žirovnikova je nalila sadnega soka in rekla: "Majhne otroke lahko le gledamo, ne pa poslušamo." "Ha, upam, da imamo oči in ušesa," je rekla Pika. "In če me je veselje pogledati, potem bo tudi ušesom prav prišlo malo gibanja. Marsikdo ne misli, da imamo ušesa le zato, da migamo z njimi." Ena izmed neštetih prodornih misli švedske pisateljice Astrid Lindgren je vzeta iz zbirke zgodb Pika Nogavička še v prevodu Kristine Brenkove. Od prvega natisa te svojevrstne literarne »biblije« letos mineva 80 let, toda Pika, Tomaž in Anica k sreči ne bodo nikoli odrasli. In za vedno bodo s konjem in gospodom Fickom živeli v Vili Čira Čara. Ta biser otroškega leposlovja je zaznamoval otroštva generacij otrok, pogosto pa je s svojo duhovitostjo, vedrostjo in izjemno humano življenjsko filozofijo naslovne junakinje lahko v uteho in razmislek tudi odraslim. Zato mora imeti Pika Nogavička svoje stalno mesto na naših nočnih omaricah, tudi ko že zdavnaj prerastemo svoje otroške sobe. Sicer pa je Piko na Slovenskem z brezčasnimi ilustracijami upodobila Marlenka Stupica, malo znano dejstvo pa je, da je vse od leta 1958 dostopni in priljubljeni prevod Kristine Brenkove v slovenščino nastal po nemški predlogi. Ob 70. obletnici izida izvirnika, torej pred točno desetimi leti, pa smo dobili še prevod iz maternega jezika. Knjigo je iz švedščine prevedla Sovretova nagrajenka Nada Grošelj, vendar je ohranila nekatere najbolj prepoznavne elemente prvega prevoda v slovenščino. Čeprav bo prevod Kristine Brenkove vsaj sedemdesetim generacijam ostal edini pravi, pa je izjemnega pomena, da smo dobili nov prevod, in to iz izvirnega jezika, ki ga bodo za svojega vzele nove generacije. In prav je tako. V poslušanje torej ponujamo razmisleke Nade Grošelj o prevajalskih izzivih, ki jih je v spremni besedi zapisala za prvo izdajo na novo poslovenjene Pike Nogavičke. Ta je leta 2015 izšla pri Mladinski knjigi. Avtorica besedila – Nada Grošelj, prevajalka Bralka – Mateja Perpar Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2025 Vir: Pika Nogavička Lindgren, Astrid, 1907–2002 Vrsta gradiva – pravljice ; za šolske otroke (5–10 let) Založništvo in izdelava – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2015 Jezik – slovenski ISBN – 978-961-01-3689-7 COBISS.SI-ID – 279416576

  • Jun 25, 2025 · 25 min

    #30 O Listini Porto Santo z Uršo Strehar Benčina

    Vsak človek pripada določeni generaciji. Te so praviloma časovno zamejene na dobro desetletje in opredeljujejo splošne značilnosti posameznikov iz zajetega obdobja. Ista generacija se tako načeloma razume tudi brez besed, med njenimi predstavniki pa se oblikuje nevidna vez pripadnosti, kar ustvari poseben občutek. Zanimivi pa so razkoraki med generacijami. Ti s premo sorazmerno večjo časovno razdaljo namreč ustvarjajo tudi prepade; s tem pa se veča težje medgeneracijsko razumevanje in povečuje šum v sporazumevanju. Še posebej velik razkorak nastane pri mlajših generacijah, ko starejše vse bolj ugotavljajo in zgolj ciljajo, s čim bi lahko nagovorile tiste, ki prihajajo za njo. In nasprotno, seveda. Zato je tako pomembno, da ti nagovori, vsebinski ali izvedbeni, nastajajo v dialogu in z usmeritvami posamezne generacije, ki se jo želi nagovoriti. Le s participativnostjo, torej, se lahko doseže ustrezne cilje, zlasti še na polju vzgoje, izobraževanja, kulture in umetnosti. V tokratnem Grafoskopu je zato v središču Listina Porto Santo, sprejeta aprila 2021 med portugalskim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Ta namreč med drugim poudarja pomen kulture pri krepitvi demokracije in socialne kohezije v Evropi. Sogovornica – Urša Strehar Benčina Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, junij 2025

  • May 28, 2025 · 27 min

    #29 O mladem gledališču z Mojco Redjko

    Srednješolsko gledališče ima na Slovenskem bogato dediščino. Iz njega so izšli številni izjemni uprizoritveni ustvarjalci. V preteklih obdobjih je sicer veljalo za bolj samoniklo, odvisno od zavzetosti in občutljivosti vodstev šol, mentorjev in dijakov, danes pa je, tudi s pojavom srednjih šol z gledališkimi smermi in tudi profiliranih festivalov, vse bolj strukturirano. Sicer pa gledališče kot raznovrsten metje v šolskem kontekstu zagotovo daleč presega le končno letno produkcijo. Ta je zares le postanek na premici raznovrstnih znanj, veščin, predvsem pa čustvenih izkušenj, ki jih dijaki lahko pridobijo skozi proces nastajanja gledališke uprizoritve. V tem je njegova izjemna vzgojna moč, tudi če se dijaki ne bodo odločili za študij na tem področju. Pri šolskem gledališču je torej proces resnično pomembnejši od rezultata. Dopušča zmote brez posledic in je varno igrišče za vrstniško ustvarjanje in raziskovanje. Prostor, kjer so mladi lahko točno takšni, kot so. Šolsko gledališče je torej dragocen katalizator trenutka in generacijskih značilnosti. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, torej o srednješolskem gledališču v širokem kotu in povečavi z Mojco Redjko, dolgoletno pedagoginjo na področju gledališke dejavnosti, sicer pa producentko pri Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Sogovornica – Mojca Redjko Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, maj 2025.

  • Apr 30, 2025 · 27 min

    #28 Ciciban je lahko …

    V tem mesecu je v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo potekal simpozij z naslovom Moj Ciciban je lahko … ob 80. rojstnem dnevu Cicibana. Od prve številke leta 1945 jih je doslej izšlo že več kot 900 v skupni nakladi več kot 35 milijonov. Pri Cicibanu gre torej za izjemno duhovno in ustvarjalno dediščino urednikov, avtorjev, ilustratorjev in drugih strokovnih sodelavcev, predvsem pa veliko skrb za otrokov celostni razvoj. Reviji, ob kateri so odraščale generacije otrok in je z leti postala del kolektivnega spomina na otroštvo, pa se je v 90. letih prejšnjega stoletja pridružil še Cicido za predšolske otroke. Vse odtlej je Ciciban namenjen osnovnošolcem prve triade. V svojem jedru odslikava leposlovno, likovno in glasbeno umetnost, širi pa ga tudi s poljudnoznanstvenimi in socialnimi vsebinami. Tako je izjemen sopotnik malim zvedavostim in zdi se, da ima v svetu, ki vse bolj polzi iz fizične prisotnosti, njegova tiskana izdaja še posebno težo. Uvod v celoletno praznovanje tega pomembnega jubileja je vpeljala izdaja posebne antologije Štiri tačke, psi in mačke z izborom pravljic, stripov in ugank več kot sto slovenskih avtorjev in ilustratorjev, objavljenih v različnih številkah. Nadaljeval pa izjemno bogat in skrbno pripravljen simpozij, ki je z različnih zornih kotov od zgodovinskega konteksta prek uredniških in likovnih zasnov do pedagoške kontekstualizacije revije podčrtal njeno izjemno dediščino in skrb, da v takšni obliki nadaljuje svojo pot. Kot svetel primer izjemno dobre prakse, tudi ali še zlasti v mednarodnem prostoru. Naslov simpozija Moj Ciciban je lahko … je domiselna premena naslova antologijske pravljice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon in nakazuje, da je Ciciban zares lahko vse. Če si to le dovolimo ob njegovem prebiranju. Za tokratni Grafoskop smo iz osrednjih prispevkov simpozija izbrali razmisleke mag. Barbare Hanuš z naslovom Vloga Cicibana in Cicidoja v pedagoškem procesu, ki razpirajo in poglabljajo pogled na obe reviji z izjemnim vzgojnim in didaktičnim potencialom. Še posebej v današnjem času in šolskem kurikulu. Zagotovo pa je osem desetletij Cicibana tako velikih, da jim bomo namenili še kakšno oddajo, morda jeseni, ko bo prvega septembra za spodbudo k branju vsak prvošolec v dar prejel tematsko številko Ciciban gre v šolo. Panelistka – mag. Barbara Hanuš, prof. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2025.

  • Mar 26, 2025 · 38 min

    #27 Jurij Krpan o intermedijski umetnosti

    Kulturni bazar, vsakoletni dogodek, namenjen strokovni pedagoški in širši zainteresirani javnosti, so sedemnajstič priredili s tematskim geslom Kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi. Tokratni Grafoskop je bil prvič posnet pred javnostjo, v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma. Jurij Krpan, dolgoletni umetniški vodja zavoda Kersnikova in pooblaščeni zastopnik skupine za umetno inteligenco pri nevladnih organizacijah za vključujočo informacijsko družbo, pa v njem razmišlja o pomenu intermedijske umetnosti in o tem, kako jo vključiti v pouk, posvetil pa se je tudi umetni inteligenci. Tokrat torej pogovor o mejnih področjih znanosti in umetnosti, za kateri se zdi, da sta pri nas ustrezni paraleli, v nasprotju z dobrimi praksami iz tujine pa veliko šibkejši sekanti. Sogovornik – Jurij Krpan, Zavod Kersnikova Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična izvedba: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija uredništva za kulturo, marec 2025

  • Feb 26, 2025 · 26 min

    #26 Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025

    Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico ob nemškem Chemnitzu za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Prepišni zahodni rob Slovenije, v preteklosti močno zaznamovan zlasti s prvo svetovno vojno in vsemi nadaljnjimi geografsko-političnimi apetiti velikih sil, je postal naše kulturno središče. Sicer pa tako močno zaznamovani prostori sčasoma spremenijo svoj frekvenčni spekter, ki ga močno občutimo, teže pa razumsko pojasnimo. Tudi zato, ker so v paralelnih časovnih svetovih vsi dogodki vertikalno in horizontalno za vedno v istem prostoru, le da nas ni več tam ali vanj šele pridemo. Pojem evropskega povezovanja je torej v takšnih prostorih na meji še toliko bolj očiten in smiseln, kultura pa edini pravi odgovor in vezivo. V tokratnem Grafoskopu torej v širokem kotu o GO! 2025. Sogovornica – Neda Rusjan Bric, pobudnica in vodja kandidature GO! 2025 Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar, Mateja Grebenjak in Damjan Rostan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2025

  • Jan 29, 2025 · 31 min

    #25 Šest desetletij Pedagoškega inštituta

    Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič. S tokratnim Grafoskopom in njegovo 25. oddajo stopamo v tretje leto razmislekov o kulturno-umetnostni vzgoji v širokem kotu in podrobnih povečavah vsakega od teh dveh pojmov. Lansko leto (2024) smo končali z napovedjo 50. rojstnega dneva Mačka Murija, letošnje (2025) pa začenjamo s 60. obletnico Pedagoškega inštituta, osrednje nacionalne ustanove za raziskovanje vzgoje in izobraževanja. Razvoj edukacijskih znanosti in ustreznih znanstvenih metodologij je temeljno poslanstvo leta 1965 ustanovljenega inštituta, javnega raziskovalnega zavoda, z glavno dejavnostjo izvajanja znanstvenoraziskovalnega dela. Zagotovo pa zanj tudi po šestih desetletjih ostaja ena temeljnih nalog tudi širjenje znanstvenih izsledkov kot prispevka k razvoju pedagoške teorije in prakse. V tokratnem Grafoskopu torej predvsem o pretočnosti, prehodih med teorijo in prakso na polju vzgoje in izobraževanja. Teoretična evalvacija in opredelitev prakse je namreč za vsako stroko pomembna, toliko bolj, če ta stroka vzgaja in izobražuje in če njen znanstveni sopotnik, kar Pedagoški inštitut gotovo je, stavi predvsem na spodbujanje interdisciplinarnega, transdisciplinarnega in multidisciplinarnega povezovanja. Sogovornika – dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega instituta in dr. Janja Žmavc, višja znanstvena sodelavka Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar in Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2025 Več o dogodkih ob 60-letnici pa na spletni strani Pedagoškega inštituta.

Showing 1–20 of 21 episodes