Counted on this page — what you have heard stays on this device, so it is not something the list can be paged by.
- AAYesterday · 12 min
Luka Marčetić je za film Dekle noči na 29. Festivalu slovenskega filma prejel štiri nagrade
Luka Marčetić je po tem, ko je za Dekle noči v Teksasu na festivalu Fantastic Fest osvojil glavno nagrado, na 29. Festivalu slovenskega filma film predstavil tudi slovenskemu občinstvu. Zanj je osvojil tudi več festivalskih nagrad. Iz oddaje Gremo v kino.
- AAYesterday · 7 min
Ester Ivakič je za svoj celovečerni prvenec prejela glavno nagrado na 29. Festivalu slovenskega filma
Glavno nagrado za celovečerni film na 29. Festivalu slovenskega filma je mednarodna žirija, ki so jo tvorili Ingrid Kovač Brus, Iza Strehar in Nebojša Slijepčević, namenili Ester Ivakič za Ido, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Matej Puc je za vlogo v istem filmu prejel nagrado za stransko vlogo, Alenja Pivko Kneževič in Simon Penšek sta bila nagrajena za izvirno glasbo, Samo Jurca pa za zvok. Zgodba nas popelje v prekmursko vas, kjer desetletna Ida verjame, da lahko s petjem prepreči babičino smrt – čeprav je povsem brez posluha. V njenem doživljanju sveta se vsakdanjost prepleta s čudežnim, odraščanje pa s prvim soočenjem z izgubo. Z režiserko se je po prejemu nagrade pogovarjala Tina Poglajen. Ester Ivakič se ji je oglasila iz bolgarske prestolnice Sofije, kjer s svojim filmom gostuje na filmsko-literarnem festivalu CineLibri. Iz oddaje Gremo v kino.
- AAYesterday · 1 min
Zvočnica Pogled angela Draga Jančarja
Na Arsu lahko zdaj spremljate zvočno knjigo Pogled angela, ki je izšla pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija. Kratke zgodbe iz zbirke Draga Jančarja, ki raziskujejo napetost med človekovo notranjostjo in okolico, je interpretiral dramski igralec Branko Jordan. Režiral je Klemen Markovčič.
- AAWednesday · 3 min
Interdisciplinarna konferenca Humanistika in pričujočnost časa – kritično odstiraje sodobnosti človekovega bivanja
Kaj tvori horizont in perspektivo humanistike na odru kapitala, scenografije tehnike in zakulisja politike, se v programski knjižici k interdisciplinarni konferenci Humanistika in pričujočnost časa sprašuje prof. dr. Dean Komel, avtor njenega programskega okvira. Dvodnevna konferenca, s katero Inštitut Nove revije obeležuje dvajsetletnico delovanja, poteka 21. in 22. oktobra v Ljubljani v City Hotelu, na njen pa udeleženke in udeleženci razmišljajo o pomenu in vlogi humanistike danes skozi šolstvo, umetnost, znanost, zgodovino in družbeno situacijo.
- AAWednesday · 1 min
Prejemnik nagrade bert za življenjsko delo je Janez Škof
Sinoči so v Slovenski kinoteki podelili že šestnajstega berta, nagrado za življenjsko delo na področju filmske igre. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, tokrat pa jo je prejel igralec Janez Škof.
- AAWednesday · 1 min
Sovretova nagrada Domnu Kavčiču za prevod romana Razkropljeni po zemlji
Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Sovretovo nagrado podelilo Domnu Kavčiču za prevod romana Razkropljeni po zemlji japonske pisateljice Yoko Tawada. Kot je v utemeljitvi poudarila žirija, prevajalec spretno ohranja številne besedne igre, jezikovne razprave pa v slovenščino prenaša tako, da učinkujejo enakovredno kot v izvirniku.
- AATuesday · 3 min
Na velikem odru MGL premiera Romantičnih duš
V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo nocoj premierno uprizorili Romantične duše, prvo od skupaj sedmih dramskih besedil Ivana Cankarja. Z režiserko Mašo Pelko se je pred premiero pogovarjala Kaja Novosel.
- AAMonday · 4 min
V Portorožu se je sklenil 29. Festival slovenskega filma
Vesno za najboljši celovečerec je prejel prvenec Ester Ivakič Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Letošnji festival je zaznamoval bogat program, na katerem so prikazali 126 filmov, za nagrade se jih je potegovalo 73.
- AASunday · 4 min
Vid Karlovšek prejel Jenkovo nagrado za prvenec Destrukcije
V Mestni knjižnici Kranj so podelili Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Nagrado je dobil Vid Karlovšek, ki je komisijo prepričal s pesniškim prvencem Destrukcije.
- AAOctober 16 · 7 min
Slovenski paviljon v Benetkah se bo posvečal vernakularni arhitekturi
Delati arhitekturo je tema, ki bo prihodnje leto v ospredju arhitekturnega bienala v Benetkah. Slovenija pa se bo na njem predstavila s projektom Bora Kračuna-Pižmohta, Mihe Krambergerja in Žive Miklavičič. Mladi arhitekti bodo razmišljali o vernakularni arhitekturi – torej ljudski arhitektura, ki nastaja brez arhitekta, a je po njihovem mnenju lahko vir navdiha glede odgovorne rabe materialov in skupnostne gradnje. Na odprti poziv Muzeja za arhitekturo za izbor predloga slovenskega paviljona je prišlo 14 predlogov. Večina med njimi je arhitekturo obravnavala v kontekstu sodobne družbe, biodiverzitete, okoljske krize in drugih okvirov, je povedala Maja Vardjan, komisarka slovenskega paviljona in direktorica MAO. Izbrani paviljon pa je zelo dobro odgovarjal tudi konceptu beneškega bienala, kot sta si ga zamislila kustosa Vang Šu in Lu Venju.
- AAOctober 16 · 8 min
Ana Čavić - Nit brez konca
Pripovedovanje zgodb je praksa, stara kot človeštvo, in razkriva, da so zgodbe bistveni del nas samih. Zgodbe pripovedujemo, da bi svet osmislili, delili izkušnje in, navsezadnje, razumeli, kdo smo. Tako je kustosinja Yasmin Martin Vodopivec zapisala ob razstavi Nit brez konca Ane Čavić, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Umetnica v svoji praksi namreč prepleta pripovedništvo, performans, poezijo in vizualno umetnost. Kako v razstavnem prostoru ujeti nekaj tako izmuzljivega, kot so pripoved, glas ali dogodek, ki se zgodi v času?
- AAOctober 9 · 11 min
Kaj prinaša 29 izdaja Festivala slovenskega filma?
Med 13. in 18. oktobrom bo v Portorožu potekal 29. Festival slovenskega filma. Letos bo na njem prikazano rekordno število celovečercev, ob teh tudi krajše filmske forme. Kot vsako leto, bo tudi tokrat veliko spremljevalnih dogodkov. O vsem tem razlaga direktor festivala Bojan Labović v pogovoru s Teso Drev. Iz oddaje Gremo v kino.
- AAOctober 8 · 7 min
Nobelova nagrada v roke Anne Carson
Kanadska avtorica Anne Carson, rojena leta 1950 v Torontu, prejema Nobelovo nagrado za svoj »pogumni in domiselni opus, ki je v igrivem dialogu s klasičnim izročilom ustvaril nove oblike v sodobni književnosti.« V svojem pisanju prehaja med zvrstmi, med prozo, esejistiko in pesmimi. Njena poezija je zmes liričnega, pripovednega, mitologije, filozofije in eseja, osebne refleksije in literarne zgodovine. Anne Carson je tudi izvrstna esejistka, v slovenščini lahko beremo njen esejistični prvenec v prevodu Nade Grošelj – Grenko-sladki eros, v katerem piše o večplastni naravi erosa, o dvoumnosti ljubezni. Z Nado Grošelj, ki je za prevod prejela Jermanovo nagrado, se je pogovarjal Vlado Motnikar.
- AAOctober 2 · 1 min
Karel Zelenko, občutljivi mojster natančne poteze, se je poslovil v 102. letu starosti
V stodrugem letu življenja je umrl Karel Zelenko, mednarodno uveljavljeni likovni umetnik, ki je v središče svojega ustvarjanja postavljal človeka in družbo. Za svoje delo je prejel več domačih in tujih nagrad in priznanj – med drugim leta 2015 srebrni red za zasluge. Bodi, kar si, in pri tem vztrajaj! je govoril Karel Zelenko, znan predvsem kot slikar in grafik, ki je z natančno in filigransko potezo vsako podrobnost postavil na svoje mesto. Vedno je izhajal iz svojega časa in okolja, v ospredje pa postavljal malega človeka ter civilizacijsko tesnobo. Spraševal se je – kaj človek sploh je? A globji razmislek in občutljivost do teže življenja se pri njem pogosto skrivata za na videz hudomušnimi in pripovednimi prizori. Blizu so mu bili izginjajoči, izumirajoči svet ter motivi iz cirkuškega okolja. Pripadnik ljubljanske grafične šole, slikar, ilustrator in oblikovalec keramike je bil aktiven vse do zadnjega – njegova zadnja slika Pieta je nastala leta 2025 kot odziv na vojno v Ukrajini – tako je sklenil mogočen opus, ki je bil ves čas posvečen človeku, svetu in razmeram v njem.
- AAOctober 1 · 14 min
Prejemnik lastovke Matej Pollick: "Ustvarjanje mi daje zrak za dihanje v življenju"
Pogovor s prejemnikom nagrade lastovka Matejem Pollickom. Žirijo je prepričal z zgodbo Inventura. Z lavreatom se je pogovarjala Tina Kozin v Dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu na podelitvi, ki je potekala 30. 9.
- AASeptember 25 · 6 min
Konec, ki ga živimo, v MSUM
Konec je udaren naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo odprli v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Razstava, ki se začne in konča z motivom solz, meri predvsem na podnebno krizo in konec civilizacije, a konec pojmuje širše. Na ogled so dela dvaindvajsetih umetnikov in umetnic – med slovenskimi omenimo na primer Viktorja Bernika, Niko Špan, Vadima Fiškina, Staša Kleindiensta in Mladena Stropnika.
- AASeptember 25 · 19 min
1. simfonični koncert SNG Maribor in dirigent Dayner Tafur-Diaz
Dayner Tafur-Diaz je uveljavljen dirigent iz Peruja, ki živi in dela v Berlinu ter uspešno dirigira po Evropi. V SNG Maribor je dirigiral drugič, 16. septembra je vodil 1. simfonični koncert orkestra SNG Maribor v tej sezoni. Foto: Jonathan Berger, https://nd-mb.si Pogovor z dirigentom Daynerjem Tafur-Diazom, prevod izjav bere Igor Velše, pripravila in prevedla Tjaša Krajnc. Gospod Tafur-Diaz, dobrodošli v Sloveniji, na vašem drugem gostovanju v Mariboru, kjer dirigirate simfoničnemu orkestru Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Kdo vas je povabil in kako je prišlo do vašega novega koncertnega angažmaja v Mariboru? DTD: Povabil me je Simon Krečič, umetniški direktor mariborske opere in dirigent simfoničnega orkestra. Spoznal sem ga na dirigentskem tekmovanju v operni hiši v Liègeu, v Belgiji, kjer sem tekmoval, on pa je bil v žiriji. Prvič sem dirigiral mariborskemu simfoničnemu orkestru januarja 2026, ko smo izvedli: simfonično pesnitev Gozdovi pojejo Blaža Arniča, koncert Howarda Blakea z izvrstno violinistko Lano Trótovšek, v drugem delu pa Beethovnovo Osmo simfonijo. Nato smo izvedli še koncert v gledališču v italijanskem Tržiču. Tokrat ste z orkestrom pripravili pester izbor štirih simfoničnih del: od uverture slovenskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca do baletne glasbe Igorja Stravinskega, s štirimi solisti pa še dva koncerta za dve godali: Camilla Saint-Saënsa in Maxa Brucha. Ste sami prispevali pri sestavljanju sporeda in tudi predlagali katero koncertno delo? DTD: Koncertni spored smo izbrali trije ljudje: Simon Krečič je izbral Škerjančevo Svečano uverturo, programska vodja Festivala Maribor je v dogovoru s solisti predlagala oba instrumentalna koncerta, sam se za konec predlagal Brahmsovo Tragično uverturo ali Straussovo pesnitev Smrt in poveličanje, vendar sem nato raje izbral dinamično in razgibano baletno glasbo Ognjeni ptič Stravinskega, ki je primernejša za začetek sezone. Glede koncerta Maxa Brucha naj omenim, da ga je skladatelj v izvirniku napisal za klarinet in violo, vendar je sam zapisal, da dovoljuje tudi izvedbo koncerta z violino in violo. Poudariti želim, da imata oba koncerta, tudi Saint-Saënsov za violino in violončelo – komorni značaj, zato bi ju lahko ob skrbni in natančni pripravi orkester izvajal s solistoma tudi brez dirigenta. V obeh koncertih sta oba solistična parta enako pomembna, vsako godalo tako lahko izrazi svojo spevnost in virtuoznost, melodični liniji pa se enakomerno prepletata. Ko pa omenjam komorni značaj obeh koncertov, mislim na komorno zasnovo glasbe, čeprav gre za običajno zasedbo orkestra, ne za zelo velik ali mali komorni orkester, saj ta ne vključuje le godala, ampak tudi pihala, trobila in timpane. Orkestrski glasbeniki morajo vseskozi poslušati oba solista ali solistki. Pomembno je, da mariborski simfonični orkester pogosto igra tudi operne predstave in zna med igranjem slediti solistom. Pri Saint-Saënsovem Koncertu za violino in violončelo gre za zelo romantično in poglobljeno glasbo, v Bruchovem Koncertu za klarinet in violo je tudi veliko romantičnih elementov, v zadnjem stavku pa čutimo bližino Mendelssohnove in Schumannove glasbene poetike, v izrazu pa je čutiti nekaj lahkotnosti in veselja. Menim, da je treba Bruchov koncert igrati ognjevito, s strastjo, a ne preveč, raje z lahkotnejšim občutkom. Poslušalci bodo to zaznali, posebej v zadnjem stavku, ki je zelo drugačnega značaja, kot ostala dva stavka. Kakšen pa je vaš dirigentski odnos do glasbe Igorja Stravinskega in njegove baletne mojstrovine Ognjeni ptič? DTD: Ta baletna skladba je bila prva, ki sem jo izvajal s profesionalnim orkestrom, to je bilo leta 2019. Za ta koncert sem izvedbo nekoliko osvežil. Skladbo je zahtevno izvajati, saj je pomembno, da so vsi parametri in značilnosti usklajeni ter ritmično urejeni. Zato sem z orkestrom to skladbo vadil podrobneje in pri tem popravljal manjše negotovosti ali napake. Današnja vaja in ponovitve so orkestru zelo pomagale, upam, da bo uspešna tudi izvedba na koncertu. Kako pa se je razvijala vaša glasbena pot po prihodu iz Peruja v Nemčijo, kjer ste študirali dirigiranje? DTD: V Nemčijo sem prišel leta 2017, najprej sem študiral na strokovni glasbeni šoli Srednje Frankonije, učil sem se tudi igranja na trobento. Leta 2019 sem začel študirati orkestrsko dirigiranje na Visoki šoli za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Stuttgartu pri profesorju Rasmusu Baumannu, pri katerem sem končal univerzitetni študij leta 2026. Posvetil sem se predvsem študiju dirigiranja, ob tem tudi trobente in klavirja. Nato sem se udeležil dirigentskega tekmovanja, kjer sem leta 2022 osvojil prvo nagrado na Mednarodnem opernem dirigentskem tekmovanju Valonske kraljeve opere v Liègu. Tam sem spoznal slovenskega dirigenta Simona Krečiča, ki me je povabil v Slovenijo, nato sem prejel še drugo nagrado na univerzitetnem dirigentskem tekmovanju v Almeríji v Španiji. Potem sem se preselil v Berlin, kjer sem začel sodelovati in se izpopolnjevati v Karajanovi akademiji Berlinske filharmonije. Kdo so bili vaši profesorji ali druge glasbene osebnosti, ki so pomembno vplivali na vaš glasbeni in osebni razvoj? DTD: Na strokovni glasbeni šoli sem imel zelo dobre pedagoge: učiteljico klavirja ter učitelja dirigiranja in korepetiranja. Za moj razvoj je bil zelo pomemben tudi učitelj trobente. Vsi trije so me zelo dobro pripravili za študij na Visoki šoli za glasbo v Stuttgartu. Tam pa sem tudi imel zelo dobrega profesorja, to je Rasmus Baumann, ki me je začel učiti dirigentske tehnike vse od začetka, preštudirati sem moral veliko skladb, ki so pomembne za razvoj dirigenta. Udeležil sem se tudi veliko mojstrskih tečajev. V Berlinu sem se veliko naučil od šefa dirigenta Berlinske filharmonije Kirila Petrenka, pri katerem sem že dve leti asistent, čez dva tedna bom delo pri njem končal. V Los Angelesu sem se medtem učil od venezuelskega dirigenta Gustava Dudamela, udeležil pa sem se tudi mojstrskega tečaja pri estonskem dirigentu Paavu Järviju. To je bilo zame pravo odkritje, predvsem glede načina razmišljanja o glasbi, dirigentske tehnike in tudi samega muziciranja. Od teh dirigentov sem se veliko naučil in dobil veliko novih glasbenih idej. Kje je danes vaše življenjsko in delovno središče? Sodelujete z več orkestri po Nemčiji in tudi drugod po Evropi? DTD: Zadnji dve leti živim v Berlinu, sem pa dirigent v samostojnem poklicu. To pomeni, da lahko sodelujem z različnimi orkestri, npr. v berlinski Koncertni hiši in v kölnski Operi, kjer sem dirigiral Offenbachovo opero Hoffmannove pripovedke. Rad dirigiram tako simfonično kot tudi operno glasbo, ki mi je všeč in me radosti. Tako lahko spoznam veliko orkestrov in se od njih učim, lahko še naprej razvijam svoj repertoar, preden bom dobil možnost, da postanem šef dirigent ali kaj podobnega. Povsod se učim, vsaka dežela in tudi vsak orkester ima svojo osebnost in identiteto, gre tudi za kulturne značilnosti in razlike, ki me bogatijo. Zelo dobro se razumemo in ko dirigiram v Sloveniji, čutim, da me orkester toplo sprejme. Tjaša Krajnc ©
- AASeptember 25 · 17 min
Jonian Ilias Kadesha, violinist tria Gaspard
Trio Gaspard je eden najboljših in najprepričljivejših evropskih komornih ansamblov, v katerem igrajo večkrat nagrajeni solisti in izvrstni komorni glasbeniki, to so: violinist Jonian Ilias Kadesha, violončelistka Vashti Hunter in pianist Nicholas Rimmer. Vsi trije glasbeni umetniki so prejemniki prvih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih, nastopajo na prestižnih festivalih in v najuglednejših koncertnih dvoranah. Trio Gaspard je na prvem koncertu v Sloveniji v dvorani Union v Mariboru izvedel tri mojstrovine klavirskih triev od klasicizma do pozne romantike: Trio za violino, violončelo in klavir št. 11 v E-duru, Hoboken XV, št. 34, Josepha Haydna, Trio za violino, violončelo in klavir št. 3 v c-molu, op. 101, Johannesa Brahmsa in Trio za violino, violončelo in klavir št. 4 v E-molu, op. 90, z nadimkom ''Dumky'', Antonina Dvořaka. Prvič pa so pri nas predstavili tudi novo delo za klavirski trio Hide in Trio / Skrij se v triu sodobnega italijanskega skladatelja in violončelista Giovannija Sóllime, ki ga je napisal kot poklon Haydnovi glasbi. V odmoru koncerta poslušajte pogovor z violinistom tria Jonianom Iliasom Kadesho, prevod izjav bere Igor Velše, pripravila in prevedla Tjaša Krajnc. Foto: Kaupo Kikkas, https://nd-mb.si Gospod Kadésha, veseli me, da vas lahko znova pozdravim v Sloveniji, kjer ste na Festivalu Maribor nastopili že leta 2024. Tokrat nastopate na več komornih koncertih, osrednji pa je vaš koncert s triem Gaspard, ki ga radijsko neposredno prenašamo iz dvorane Union. Kako se je leta 2010 začela skupna glasbena pot tria Gaspard? JIK: Najlepša hvala, da ste me povabili. Zelo sem vesel, da sem se lahko vrnil v Slovenijo na ta festival. Posebno doživetje je, da bomo s triem Gaspard pri vas prvič nastopili. Spoznali smo se med študijem. Sam sem študiral violino na glasbeni akademiji v Würzburgu, violončelistka Vashti Hunter (vášti hantr) in pianist Nícholas Rímmer pa sta študirala na visoki šoli za glasbo v Hannovru. Spoznali smo se pri zelo znanem in pomembnem komornem glasbeniku: to je nemško-avstrijski violist Hátto Beyerle, ki je bil ustanovni in dolgoletni član znamenitega Kvarteta ''Alban Berg''. On nas je povezal v trio, od takrat pa smo vseskozi dejavni komorno in kot solisti. Vsak od nas igra tudi kot solist z orkestri, igramo tudi v različnih komornih ansamblih. To nas bogati in zelo pozitivno prispeva k našemu muziciranju v triu Gaspard. Vam igranje komorne glasbe in kot solist z orkestri ter z drugimi komornimi ansambli omogoča, da se bolje in polno razvijate v celovitega glasbenika? JIK: Da, seveda, saj se na nek način kot komorni in solistični glasbenik dotikam izvajanja zelo različnih možnosti igranja. Nastopal sem tudi že kot koncertni mojster orkestrov in pri tem odkrival nekatera najbolj osupljiva, čudovita in najpomembnejša simfonična dela. Za razvoj celovitega glasbenika je zelo pomembno, da se seznanim z vsako glasbeno zvrstjo in načinom izvajanja. Nenazadnje, je vsa glasba komorna glasba… Ko npr. stojim sam pred orkestrom, sem hkrati ves čas v dvogovoru z orkestrskimi glasovi in z dirigentom. Tudi takrat, kot stojim sam, popolnoma sam na odru, sem v dvogovoru s svojim glasbilom ali pa tudi z glasovi v partituri, zato je pomembno biti dejaven v vsaki zvrsti in smeri glasbenega izvajanja. Zame je sicer najpomembnejši trio Gaspard, predvsem zaradi našega razvoja izvajanja in ljubezni, ki jo čutim do repertoarja za klavirski trio, ter do mojih glasbenih partnerjev. Violončelistka Vashti pa je tudi moja žena, s katero sem skozi 20-a leta življenja osebno in glasbeno odraščal. Eden na drugega sva vplivala tudi z glasbenim muziciranjem. Ob tem pa zelo rad igram tudi v godalnem kvartetu in v klavirskem kvintetu. Igram tudi v mednarodnem komornem ansamblu Caerus in sem tudi član godalnega kvarteta Kélemen na Madžarskem. Rad tudi vodim komorne orkestre in z njimi igral kot solist, pri tem pa je pomemben občutek komornega muziciranja. Uživam pri igranju kot solist, in sicer tako v standardnih violinskih koncertih, kot tudi v še neodkritih koncertantnih delih in sodobnih violinskih koncertih. Zelo rad igram tudi z dirigenti in različnimi simfoničnimi orkestri, vse to so moje glavne glasbene dejavnosti. Kje deluje vaš trio Gaspard, kje vadite in se pripravljate na koncerte? JIK: Trio Gaspard deluje med Nemčijo in Avstrijo – s soprogo, ki je violončelistka, živiva na Dunaju, pianist pa živi in dela v Stuttgartu. Za vaje se dobimo nekje na sredini poti, ali na Dunaju ali v Stuttgartu ali pa tam, kjer nastopamo. Po toliko letih skupnega muziciranja, vadenja in priprav na koncerte, smo osvojili res veliko repertoarja, zato nam ni treba pretiravati z vadenjem. Poleg tega pri muziciranju včasih radi tvegamo in prepustimo kakšno stvar tudi trenutnemu navdihu. Kako pa ste v triu Gaspard izbrali spored koncerta, kaj povezuje štiri komorna dela? JIK: Želja Festivala Maribor in umetniškega vodje Mateta Bekavca je bila, da bi predstavili mojstrovine za klavirski trio z romantično vsebino. Tudi mene zanimajo ideja romanticizma in različni vidiki romantičnega v glasbi. Všeč mi je Matetova ideja, da pokaže na romantične značilnosti v glasbenih delih. V triu Gaspard menimo, da je Klavirski trio št. 3 v c-molu Johannesa Brahmsa izjemno delo, ne le mejnik romantične glasbe, ampak nas v tej skladbi osupne to, da je v primerjavi z drugima dvema klavirskima triema na koncertu: Haydna in Dvořaka, izredno intenzivna in zelo kratka skladba: to je mikrokozmos z ogromno majhnimi glasbenimi dogodki. V triu, ki traja le okrog 20 min, se ogromno zgodi, vendar je to ena skladateljevih najbolj dovršenih in natančno zgrajenih skladb. Trio za violino, violončelo in klavir št. 4 v e-molu – ''Dumky'' – Antonina Dvořaka pa je bil naša intuitivna želja, saj njegova glasba ne sme manjkati v našem koncertnem sporedu. Ko pomislim na romantično glasbo, najprej pomislim na Dvořakovo glasbo. Sicer pa pogosto igramo klavirske trie Josepha Haydna, ki nas spremlja skozi vso našo glasbeno pot. Že nekaj časa snemamo vse Haydnove klavirske trie, kar je okrog 40 skladb, ki bodo izšle na devetih glasbenih albumih pri britanski založbi Chandos. Haydnovi trii pomenijo začetek te oblike v klasicizmu, skladatelj pa je eden najpomembnejših ustvarjalcev komorne glasbe. S svojimi koncerti želimo ustaviti mišljenje, da je Haydn sicer dober skladatelj, a da je njegova glasba dobra le za začetno ogrevanje. Haydnove skladbe imajo namreč v svoji retorični in harmonski govorici vse, jasno govorico in tudi eksperimente, ki se pozneje pojavijo tudi v delih Brahmsa in Dvořaka. Prepričan se, da tudi na tem festivalu, kjer je v ospredju romantično in romanticizem, Haydnova glasba ne sme manjkati, saj tudi v njej najdemo romantičnost, duhovitost, humor, in podobno. Ob projektu snemanja klavirskih trio Josepha Haydna, smo naročili novo delo Giovannija Sóllime, ki ga bomo tudi izvedli. Prosili smo devet skladateljev, da so napisali nove skladbe kot poklon Haydnovi glasbi. Tako je tudi novo telo Sollime poklon Haydnu in njegovi glasbi. Giovannija Sollimo, ki je tudi violončelist, poznam že veliko let in se zelo dobro razumeva po človeški plati in kot glasbenika. Zame je napisal tudi violinski koncert in menim, da je prav, da je tudi Sollima vključen med devet skladateljev, ki so napisali nove skladbe v poklon Haydnu. Sollima je izbral Haydnov motiv iz tria, ki smo ga tudi posneli, in je zgradil novo delo kot fantazijo z variiranjem in drugimi postopki obdelave motiva. Pri tem je kot violončelist namenil pomembnejšo vlogo violončelu, kar je zelo razveselilo našo violončelistko Vashti. Sicer pa je Sollimova skladba Hide in Trio / Skrij se v triu za nas vse tri izziv in ponuja veliko veselja pri izvajanju. Zelo sem zadovoljen z izbranimi devetimi skladatelji, ki so napisali tako zelo različne skladbe, v različnih skladateljskih slogih, tonalne in atonalne skladbe, nekatere s citati Haydnove glasbe, vsi pa so ohranili duha Haydnove glasbe in njegove glasbene retorike, tudi Sollima je v svoji skladbi ohranil Haydnovo duhovitost in občutek za humor. Tjaša Krajnc © Foto: Žan Ozim, https://nd-mb.si
- AASeptember 18 · 6 min
Režiser Urban Zorko o nastajanju filma Jutro s hudičem
V Filmskem studiu Viba film se je tik pred koncem avgusta začelo snemanje celovečernega igranega filma Jutro s hudičem v režiji Urbana Zorka, filmska pripoved o karizmatičnem radijskem zvezdniku v zatonu, ki si prizadeva, da bi spet postal priljubljen. O tem, kako poteka snemanje, je Petra Meterc povprašala Urbana Zorka. Iz oddaje Gremo v kino.